Parlamentarna komisija za preiskavo pranja denarja je kasneje prišla do sklepa, da ta oseba ni imela ustreznih znanj, da bi zasedala omenjeni vodstveni položaj na banki. In da je na njem odigrala ključno vlogo v neustreznem preprečevanju domnevnega pranja denarja v NKBM.
Ugotovitve parlamentarne komisije niso bile ovira, da Mariborčan ne bi mogel leta 2021 zasesti položaja vodje oddelka za operativne zadeve v sektorju za finančni nadzor na Fursu. V službi je imel dostop do občutljivih podatkovnih baz in je smel prosto odrejati, koga naj se pregleduje. In za kakšnimi podatki naj se vohlja. Na Fursu je bil zaposlen do aprila 2023, ko je prejel izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri so mu očitali hude kršitve obveznosti iz delovnega razmerja. Dejstvo, da je smel razvpiti nekdanji obveščevalec prosto brskati po davčnih tajnostih državljank in državljanov, je bilo več kot skrb vzbujajoče. Gibanje Svoboda je napovedalo preiskavo o sumu zlorabe odtekanja podatkov s Fursa za namene diskreditacije političnih nasprotnikov.
Premaknimo se po časovnici v letošnje poletje. Ministrstvo za finance – vodi ga podpredsednik Gibanja Svoboda Klemen Boštjančič – v javno obravnavno vloži predlog zakona o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov (ZIERDED). Navidezno suhoparen skupek predpisov ne vzbudi širše javne pozornosti. Vladajoči o zakonskem predlogu ne izgubljajo besed.
Ampak vsebina gradiva je vse prej kot nedolžna. Davčni organ bi z ustavnopravno spornimi zvijačami preoblikoval v velikega brata, ki skoraj vse vidi in vse ve. Vzpostavil bi učinkovit sistem za črpanje občutljivih informacij.
Na Furs bi se samodejno pošiljali vsi računi v strojno berljivi elektronski obliki. Tudi tisti, na katerih so osebni podatki potrošnic in potrošnikov. S to bazo podatkov bi si Furs ustvaril poglobljen vpogled v naše najintimnejše potrošniške navade. Zakon določa tudi popolno razgaljanje najobčutljivejših poslovnih odnosov pravnih oseb. Ni treba biti strokovnjak za umetno inteligenco za predstavo, kaj vse je mogoče v takšni bazi podatkov izbrskati z razpoložljivimi orodji. Kakšni dosjeji se zmorejo generirati z enim klikom miške.
Furs se je v svojih pojasnilih izgovarjal na Bruselj, češ, mi prenašamo določila iz evropske direktive v slovenski pravni red. Odgovori so bili zavajajoči. Direktiva je namreč šele v fazi osnutka in se prvenstveno ukvarja s čezmejnimi transakcijami med pravnimi osebami in z njimi povezanimi morebitnimi goljufijami pri obračunavanju DDV. Osnutek direktive sploh ne določa, da bi moral Furs sistematično zbirati podatke o poslih s fizičnimi osebami (potrošniki). »Zato je očitno, da zakonodajalec ne prenaša osnutka direktive v naš pravni red, temveč sledi lastnim interesom,« je prepričan Boštjan Kežmah, revizor informacijskih sistemov.
Po njegovem prepričanju bi Slovenija s takšnim zakonom postala ena najbolj nadzorovanih držav v EU. »Treba se je zavedati, da bi bila takšna evidenca najboljši in najpodrobnejši pregled povpraševanja ter ponudbe blaga in storitev. Ne gre le za varstvo potrošnikov, zloraba podatkov utegne tudi konkurenci razkriti kupce, dobavitelje in cene posameznih izdelkov ali storitev. To so neprecenljive informacije.«
Problematični zakon ni birokratski zdrs. Finančna uprava pod vodstvom generalnega direktorja Petra Gruma ne brzda apetitov po ustavno spornem nadzoru. Naj spomnimo na razvpito novelo zakona o finančni upravi, ki bi Fursu omogočila, da bi v finančnih preiskavah brez sodne odločbe tajno sledil vozilom (in s tem tudi voznikom). Poslanci in poslanke Svobode so po potrditvi novele požrli besedo, da bodo podali vlogo za njeno ustavno presojo. Nalogo je moral namesto njih opraviti varuh človekovih pravic. Ustavno sodišče je najprej zadržalo in nato razveljavilo sporni člen, ki je izrazito protiustavno posegal v pravico do varstva osebnih podatkov.
Ustavno sodišče je sodbo objavilo junija. Zakonski predlog, ki bi pod pretvezo preprečevanja goljufij pri plačilu DDV vzpostavil brskalnik po naši zasebnosti, je finančno ministrstvo objavilo julija. Predlog zakona ne vsebuje določb, ki bi urejale varovanje zbranih podatkov. Furs zagotavlja, da bo dostop do podatkov omejen na uslužbence finančne uprave. »Dostop do podatkov, ki so davčna tajnost, imajo zaposlene osebe davčnega organa, vendar le v obsegu, ki je potreben za opravljanje njihovih delovnih nalog,« zagotavlja.
Varnostni mehanizmi skratka temeljijo iz predpostavke, da zaposleni v davčnem organu ne prekoračijo svojih pooblastil. Na finančnem ministrstvu in na Fursu so očitno odmislili razkritje iz leta 2008. Tedaj je urad informacijske pooblaščenke pod vodstvom Nataše Pirc Musar opravil nadzor in ugotovil, da je kar 153 od 200 naključno preverjenih zaposlenih nepooblaščeno brskalo po bazi podatkov. Predpisov se je torej držal le vsak četrti zaposleni v davčnem organu! Druge so najbolj zasrbele informacije o Heleni Blagne, imela je 72 nepooblaščenih vpogledov, sledili so ji Katarina Kresal s 46 vpogledi, Saša Lendero (45), Danilo Türk (44) in Janez Janša (35).
Radovednežem je delodajalec izrekel zgolj simbolične kazni.
