Čeprav se graditeljska kakovost prezidanih, dozidanih in čisto novih enodružinskih hiš sicer dviguje, ji nikakor ne uspe izboljšati dokaj nizke ravni vsakdanje arhitekture. Kakšna pa naj bi bila vsakdanja arhitektura? Vsakdanje je vse tisto, kar se ponavlja, kar je preprosto, običajno in ne izstopa iz povprečja. Je vse, kar je pričakovano, premišljeno in preizkušeno, na kar smo navajeni in navezani. Vsakdanjost je samoumevna in na videz dolgočasna, zato pa varna in udobna. Takšna naj bila čisto običajna hiša, brez posebnosti, brez pretenzij, kot da je že od nekdaj. Tipično naša in za vse pravšnja. Tiha in zadržana ne vzbuja veliko pozornosti, ne postavlja nobenih vprašanj niti dilem. Zdi se, kot da smo jo že videli in izkusili, kjer se počutimo doma. Vsakdanja je torej čisto navadna hiša z običajno razporejenimi prostori in običajno opremo, tipična, klišejska, nič posebnega, nekaj preprostega.

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo