Konec leta 2024 pa je kot ena redkih Evropejk prejela nagrado Lotte Lenya, ki jo podeljuje fundacija znamenitega skladatelja Kurta Weilla in je namenjena mladim pevcem in igralcem, ter se zapisala v zgodovino prejemnikov in prejemnic te častitljive nagrade.
Vaš uradni naziv je magistra igre šole Juilliard. V Sloveniji vas poznamo predvsem kot pevko. Je bila želja po petju in igri vedno prisotna ali se je razvijala sproti?Od nekdaj sem rada pela, petje mi je vlivalo samozavest. Glasba je bila nekaj, kar me je od nekdaj zanimalo, ni pa bila moj primarni interes. Sanjalo se mi ni, da bom nekoč pevka, kaj šele magistra igre. To zame ni bil poklic, temveč hobi. Poklic psihologinje se mi je zdel primeren zame, zato sem se tudi vpisala na ta študij na ljubljanski filozofski fakulteti. Kljub temu pa sem še vedno fantazirala o tem, kako bi bilo nastopati na velikih odrih, se postavljala v vlogo pevk, ki pojejo za množice. To je bila tiha želja, sanjarjenje, nikakor pa v tem nisem videla načina preživetja. Sočasno prihajam iz družine, v kateri umetnost ni bila del vsakdanjega življenja. Zato niti nisem vedela za možnost, da bi se lahko poklicno ukvarjala z umetnostjo. To, da sem nastopala in pela, je bila povsem samoiniciativna želja, ker sem preprosto rada pela. Živela sem v prepričanju, da bom v življenju počela nekaj praktičnega, petje pa bo ostajalo moj hobi.
Kako torej, da ste se prijavili na oddajo Slovenija ima talent, kjer ste zasedli drugo mesto, če v petju in nastopanju niste videli možnosti?Pred tekmovanjem sem vrsto let že pela in nastopala s tamburaškim orkestrom KUD Majšperk pod vodstvom Draga Kleina, kjer sem pridobila nekaj kilometrine. Predvsem so mi bili všeč občutek adrenalina, publika, ki je uživala ob poslušanju glasbe, aplavz. In ta občutek je nekako ostajal v meni, želela sem si narediti še kaj več, več nastopati, še peti in tako dalje. Upala sem, da če mi uspe na talentih, potem lahko poleg psihologije tudi pojem in sem tako izpopolnjena. Stara sem bila 16 let, preprosto sem se v nekem trenutku odločila, se prijavila na oddajo in zasedla drugo mesto. Za osemnajsti rojstni dan sem s kolegi glasbeniki priredila koncert, nastopala sem po Sloveniji in v tem zelo uživala. Na teh nastopih sem se ogromno naučila, bila je krasna izkušnja, a se mi kljub temu še vedno ni zdelo, da bi se s petjem lahko ukvarjala poklicno. Obenem sem končevala srednjo šolo in se intenzivno pripravljala na maturo, kajti potrebovala sem dobre rezultate, če sem se želela vpisati na želeno fakulteto.
