Vodil ju je od sobe do sobe po domu in ju ponujal za božanje in v občudovanje starejšim. Šlo je za klasično terapevtsko delo, ki za njegovo desetletno farmo alpak predstavlja že glavnino posla. Sprva je ponujal treking z živalmi, zdaj pa je zanje našel še nov namen. Enainsedemdeset prijaznih mehkovolnastih živali z velikimi očmi, ki jih goji na svoji kmetiji južno od Dublina, uporablja za terapevtske namene tako v šolah za otroke s posebnimi potrebami kot v domovih za starejše občane.
Pravi, da dotikanje živali in gledanje v njihove velike oči delujeta izjemno pomirjujoče. Pomaga tako otrokom z downovim sindromom kot avtistom, starejšim pa polepša dolge dneve. Mnoge starejše naj bi prijazne alpake spominjale na njihovo odraščanje na kmetiji, otroci s posebnimi potrebami pa so po srečanju z alpakami bolj skoncentrirani in pomirjeni. Phelan je začel s sedmimi alpakami, zdaj jih ima skoraj desetkrat toliko. Južnoameriške živali ne pomenijo vira preživetja zgolj njemu, temveč še desetim drugim zaposlenim.
