Sgrò, ki prihaja s severa Sicilije, v svoji odvetniški pisarni zaposluje le ženske, večina njenih primerov pa je osredotočenih na ženske in Cerkev. Pred primerom žrtev patra Rupnika je bil njen najbolj znan primer izginotje Emanuele Orlandi, najstnice, ki je kot hči vatikanskega uradnika živela v papeški državici in je leta 1983 izginila v skrivnostnih okoliščinah.
Morska čarovnica
Prvi slavni primer Laure Sgrò je bila obramba vatikanske uradnice Francesce Immacolate Chaouqui, ki je bila obtožena posredovanja dokumentov o vatikanskih financah italijanskim novinarjem v zgodbi, ki je v medijih dobila poimenovanje Vatileaks II. Njeno sojenje leta 2016 je bilo medijska senzacija in, kot je kasneje povedala Sgrò, prelomni trenutek v njenem življenju.
Njeni kritiki v Vatikanu so jo poimenovali "la Strega del Mare" – "morska čarovnica" – zaradi njenega načina vodenja sodnih procesov v katerih kot hobotnica izteguje svoje lovke po katoliški cerkvi.
Tako kot mnoge druge italijanske policiste, tožilce in odvetnike njene generacije (rojena je leta 1975 v Milazzu na severu Sicilije) je tudi Sgrò močno prizadel umor protimafijskih sodnikov Paola Borsellina in Giovannija Falconeja leta 1992. Spektakularna eksplozija bombe, podstavljene pod avtocesto, v trenutku, ko sta bila Borsellino in Falcone na poti z letališča v Palermu, je sprožila velik obračun z organiziranim kriminalom v Italiji v devetdesetih letih.
Večina primerov, ki jih prevzame, vključuje ženske žrtve. Kot pravi, je njena ženstvenost ključni del njene identitete. Izstopa v svetu vatikanskih sodnih procesov – na sodišče pride v modnih in pisanih oblačilih, za kar si je prislužila tudi opomin pritožbenega sodišča Svetega sedeža, na katerem je zastopala eno od svojih strank. A ime si je zgradila s branjenje strank, ki so v sporu z Vatikanom in jih drugi rimski odvetniki niso hoteli sprejeti.
Odvetnica, ki zna uporabiti medije
Laura Sgrò se ne le ne izogiba medijskim žarometom, ampak jih agresivno uporablja v svojih procesih. Organizirala je odmevne novinarske konference in o svojih primerih napisala knjige, večkrat pa je odziv Vatikana izzvala tudi s provokativnimi intervjuji za italijanske medije.
Vatikan še ni oznanil, kdaj se bo začelo sojenje patru Marku Rupniku. Da bi povečala pritisk, da se sojenje vendarle začne pet let po tem, ko se je javno oglasila prva izmed žrtev, je pred mesecem in pol Sgrò, ki zastopa pet žensk, ki obtožujejo Rupnika spolnega nadlegovanja, sklicala novinarsko konferenco, na kateri so tri izmed njih še enkrat obsežno pojasnile svoje obtožbe.
Novinarska konferenca je požela veliko zanimanja, saj so bili na njej prisotni dopisniki iz vseh večjih svetovnih medijskih hiš.
Malo kasneje je Sgrò svojo medijsko ofenzivo nadaljevala z izdajo knjige Sveta posilstva, ki obsežno opisuje obtožbe žensk proti duhovniku in umetniku patru Rupniku.
Poleg tega je Sgrò poslala pisma nadškofom in drugim cerkvenim uradnikom, ki upravljajo cerkvene objekte po vsem svetu, v katerih se nahaja več kot 200 mozaikov, ki jih je ustvaril Rupnik, s pozivom, naj njegova umetniška dela iz pietete do žrtev odstranijo oziroma zakrijejo.
Tako so v začetku meseca storili v Lurdu, kjer so prekrili Rupnikove mozaike na velikih osrednjih vratih in na stranskih vhodih v lurško baziliko. Podobno so storili tudi v svetišču Janeza Pavla II. v ameriški prestolnici Washingtonu.
Medijska ofenziva se očitno ne bo končala, dokler se ne začnejo sodne obravnave v Vatikanu. Snema se namreč tudi že dokumentarni film.
Pravica do pozabe?
Obtožbe proti patru Rupniku so se prvič pojavile leta 2020. Takrat je Dikasterij za nauk vere Rupniku izrekel ekskomunikacijo latae sententiae, kar je zelo strog disciplinski ukrep, izrečen po preiskavi vatikanskih disciplinskih institucij. Le nekaj tednov kasneje pa je bila v zelo nenavadni potezi ta ekskomunikacija umaknjena.
Ta nepojasnjena poteza Vatikana, ki je Rupnika nato dokončno ekskomuniciral leta 2023, je sprožila špekulacije o vpletenosti papeža Frančiška. Prav to in visoki ugled Rupnika v Vatikanu, ki je osebno poznal kar tri zadnje papeže, sta razloga, da so obtožbe proti njemu deležne tolikšne pozornosti svetovnih medijev.
A iskanje po najbolj priljubljenem iskalniku Google, še posebej z iskalnimi nizi, ki iščejo po najnovejših objavah, razkrije presenetljivo malo člankov. Kot pojasnjuje obvestilo podjetja Google, nekdo na ta iskanja uveljavlja pravico do pozabe.
Od leta 2014 lahko posamezniki v Evropski uniji zahtevajo, da iskalniki izključijo njihove podatke iz indeksov, na podlagi katerih iskalnik, kot je Google, ustvarijo rezultate poizvedb po spletnih straneh. To pomeni, da se med zadetki spletnih strani najde manj vsebin, kjer se pojavlja ime ali osebni podatki tistega, ki uveljavlja to pravico.
Iz notice na Googlu ni mogoče ugotoviti, kdo in natančno za kakšne nize uveljavlja pravico do pozabe v teh iskanjih, a uredba EU, ki to pravico ureja določa, da to pravico lahko uveljavlja le posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki.
