Turško sodišče je včeraj odredilo pripor za 53-letnega carigrajskega župana Ekrema Imamogluja. Aretirali so ga v sredo skupaj z več deset privrženci, in sicer samo nekaj dni preden ga je največja opozicijska Republikanska ljudska stranka (CHP), ki velja za laicistično in socialdemokratsko, nameravala imenovati za svojega predsedniškega kandidata. To bo verjetno vseeno storila. CHP je imela strankarske volitve predsedniškega kandidata včeraj, Imamoglu je bil edini kandidat, simbolično oddajo glasu pa so poleg 1,7 milijona članom omogočili tudi nečlanom, da bi se tako pokazalo, kako široko podporo ima Imamoglu med ljudmi. V CHP njegovo aretacijo označujejo za »poskus puča proti prihodnjemu predsedniku Turčije«.
V sodnih postopkih 106 oseb
Turško pravosodje namerava Imamogluju soditi zaradi korupcije in spodbujanja terorizma. V obeh sodnih postopkih, zaradi katerih carigrajskemu županu grozi več let zapora, je še 106 oseb. Tudi tuji opazovalci menijo, da hoče predsednik Recep Tayyip Erdogan kompromitirati in izločiti glavnega tekmeca, potem ko so mu opozicijske stranke na lanskih lokalnih volitvah prizadejale resen poraz. Zaradi ustavnih omejitev Erdogan ne more več kandidirati na rednih predsedniških volitvah leta 2028, tako da bo najbrž razpisal predčasne. Imamoglu pa je zanj grožnja, ker ga, čeprav je levosredinski politik, podpira tudi velik del konservativnih volilcev, to je nacionalistov in vernih muslimanov, ki so bili dolgo predvsem Erdoganovi volilci, pa seveda 15 milijonov Kurdov. Velika večina zadnjih anket kaže, da bi karizmatični Imamoglu premagal Erdogana, kar glede na gospodarske težave Turčije v zadnjih letih in padanje življenjskega standarda ni presenetljivo.
Čeprav so oblasti prepovedale proteste pa tudi lepljenje plakatov, deljenje letakov in zbiranje podpisov, množice po vsej državi vsak večer demonstrirajo proti Imamoglujevi aretaciji. CHP trdi, da se je samo v petek v Carigradu zbralo 300.000 protestnikov. Erdogan pa pravi, da ne bo popustil »uličnemu nasilju«. Imamoglu je včeraj znova pozval k protestom po vsej državi.
Protestniki, ki jih je zaenkrat manj kot leta 2013 na silovitih protivladnih protestih, ki so se začeli zaradi načrtov o preureditvi carigrajskega parka Taksim in se potem razširili po vsej državi, se zavedajo, da gre za odločilen trenutek za turško demokracijo. Aretacija Imamogluja pa ni samo udarec za turško demokracijo, ampak tudi za prizadevanja zahodnoevropskih držav, da bi s Turčijo, ki je bila v zadnjih tednih kooperativna, okrepile tisti del mednarodne skupnosti, ki še naprej podpira Ukrajino.
Razrešen s položaja
Notranje ministrstvo je sporočilo, da so Imamogluja razrešili županovanja, vlada bo najbrž za vršilca dolžnosti postavila svojega človeka, kar bo še bolj razjezilo privržence zakonito izvoljenega župana. Imamoglujeva zmaga na carigrajskih županskih volitvah leta 2019 je bila hud udarec za Erdogana, saj je pred tem njegova stranka zmagovala v Carigradu vse od leta 1994. Imamoglu je marca lani ponovno premagal Erdoganovega kandidata v 16-milijonskem mestu, v katerem je skoncentriran večji del turškega gospodarstva. Carigrad lahko pomeni odskočno desko za prevzem oblasti v Turčiji, vsaj tako je bilo z Erdoganom, ko je bil leta 1994 tam izvoljen za župana.
Imamoglu je obtožen tudi »spodbujanja terorizma«, ker je njegova stranka CHP lani na občinskih volitvah sodelovala s prokurdsko stranko DEM. Tožilstvo trdi, da je preko tega sodelovanja prepovedana Kurdska delavska stranka (PKK) poskušala razširiti svoj vpliv. Toda v zadnjih tednih se ravno Erdogan pogaja s PKK, ki je konec februarja ustavila sovražnosti.
