Privrženci liberalne stranke so pozno v noč praznovali zmago na volitvah, v katero jih je povedel politik z vsega nekaj tedni političnih in premierskih izkušenj, a vsem dobro znani 60-letni nekdanji guverner kanadske in angleške centralne banke Mark Carney. Vrhunec noči je bil njegov govor, ko so bili jasni obrisi volilnih izidov, v katerem je zatrdil, da bo premier vseh Kanadčanov, tudi milijonov, ki niso glasovali zanj.

Po zmagi, ki mu je prvič prinesla tudi poslanski sedež v parlamentu, je spomnil na svoja opozorila o tem, da hoče Amerika streti kanadsko zemljo, tamkajšnje surovine, vodo in državo nasploh. »To niso prazne grožnje. Predsednik Trump nas poskuša streti, da bi nas Amerika lahko posedovala. To se ne bo nikoli zgodilo,« je poudaril Carney, ki je ZDA pod Trumpom pripisal izdajstvo.

Naš stari odnos z Združenimi državami je temeljil na nenehnem povečevanju integracije. Konec je sistema odprte svetovne trgovine, ki so ga podpirale Združene države, sistema, na katerega se je Kanada zanašala vse od druge svetovne vojne, sistema, ki sicer ni popoln, vendar je naši državi desetletja pomagal zagotavljati blaginjo.

Mark Carney, premier Kanade

Po doslej preštetih glasovih, ki jih v Kanadi štejejo skrajno natančno in ročno, je liberalna stranka osvojila 168 sedežev v parlamentu. Do večine 172 sedežev ji manjkajo štirje. Konservativna stranka je osvojila 144 sedežev, Quebeška stranka 23, Novi demokrati sedem in Zeleni enega.

Christina Capson, supporter of Conservative Party of Canada's leader Pierre Poilievre reacts as results come in at his election night headquarters in Ottawa, Ontario, Canada April 28, 2025. REUTERS/Amber Bracken

V taboru konservativcev, ki so na volitvah nastopali s prirejenim Trumpovim geslom »Najprej Kanada«, so rezultate pričakali s solzami. Foto: Reuters

Ne samo s carinsko vojno s Kanado, ampak tudi s ponavljanjem grožnje o priključitvi Kanade kot 51. ameriške zvezne države je sprožil ogorčenje in zbudil narodni ponos Kanadčanov. Številni niso volili tako, kot so nameravali januarja, ampak za novopečenega liberalnega premierja Marka Carneyja, ker so presodili, da se bo bolje postavil proti Trumpu, kot bi se Pierre Poilievre, Trumpov posnemovalec, ki se je v volilni kampanji posvečal predvsem domačim problemom.

Zunanja politika ni imela nobenega vpliva na volilno odločitev Kanadčanov že od leta 1988, ko je bila, kar je zelo zanimivo ali ironično, glavna tema uvedba svobodne trgovine z ZDA.

Conservative party leader Pierre Poilievre speaks to supporters alongside his wife Anaida Poilievre after the election was declared for the Liberal Party in Ottawa, Ontario, Canada April 29, 2025. REUTERS/Amber Bracken

"Kanadčani so se odločili za manjšinsko vlado, pri čemer je bilo glasovanje praktično neodločeno, zato bi rad čestital predsedniku vlade Carneyju za vodenje te manjšinske vlade," je dejal Pierre Poilievre, vodja konservativcev.

Čestitke dežujejo

Med prvimi je Carneyju čestital britanski premier Keir Starmer, ki se »veseli krepitve vezi s Kanado na področjih obrambe, varnosti, trgovine in naložb«. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je v čestitki poudarila močne vezi med Evropo in Kanado ter izrazila upanje, da bo EU s Carneyjevo podporo zastavonoša svobodne in poštene trgovine.

Francoski predsednik Macron se »veseli sodelovanja s Carneyjem z ramo ob rami«. Avstralski premier Anthony Albanese je hvalil partnerstvo s Kanado v Skupnosti narodov in se »veseli nadaljnje krepitve prijateljstva med državama«. Čeprav Kanada v zadnjih letih ni imela dobrih odnosov s Kitajsko, je njeno zunanje ministrstvo Carneyju ponudilo »pripravljenost za razvoj odnosov«. Tudi z Indijo Kanada zadnja leta ni imela dobrih odnosov, pa je premier Narendra Modi, znan kot Trumpov prijatelj, Carneyju poslal toplo čestitko, v kateri izraža željo po krepitvi partnerstva in »odklepanju velikih priložnosti za sodelovanje«. 

Poslanski sedež izgubil tudi vodja konservativcev Poilievre

Na prejšnjih volitvah leta 2021 so liberalci osvojili 160 sedežev, na predprejšnjih leta 2019 pa 157. Konservativci so jih leta 2021 osvojili 121 in leta 2019 119. Quebeška stranka The Bloc Quebecois je v letih 2021 in 2019 osvojila 32 sedežev, levičarska stranka Novi demokrati pa 25 sedežev leta 2021 in enega manj leta 2019. Zeleni so leta 2021 osvojili dva sedeža, leta 2019 pa tri. Najslabše so se v ponedeljek odrezali Novi demokrati, katerih vodja, slikovit in bradat Jagmeet Singh, prvi sikhovski strankarski prvak v zgodovini, ki je izgubil tudi svoj poslanski sedež, je že odstopil. Veliko večje, naravnost šokantno presenečenje volitev je izgubljen poslanski sedež Pierra Poilievra, voditelja konservativcev. Ti so imeli še januarja od 20 do kar 27 odstotkov prednosti pred liberalno stranko, ki so ji na rednih volitvah, predvidenih za oktober, napovedovali uničujoč poraz.

Priporočamo