V sredo se je za zapahi – za zdaj v pridržanju – znašel največji politični tekmec in nasprotnik turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, carigrajski župan Ekrem Imamoglu. Socialdemokrat, star 54 let, bi bil zelo verjetno naslednji turški predsednik, če ne bi režim v zadnjih dneh uporabil vseh razpoložljivih sodnih in postopkovnih zvijač, da ga še pred volitvami izloči iz tekme.
»Zjutraj sem zagnala twitter in videla, da se nič ne nalaga. Poskusila sem še z drugimi omrežji, kjer se je dogajalo isto. Navadili smo se že, da se nekaj dogaja, če onemogočijo dostop do družbenih omrežij. Šokirana sem bila, ko sem izvedela, da so Imamogluja pridržali,« nam je v sredo razlagala Asena Günal. Takšno dogajanje ji je dobro znano. Günal vodi organizacijo Anadolu Kültür, ki se posveča zbliževanju različnih verskih in etničnih skupnosti z umetnostjo in kulturo. V osrčju Carigrada domuje njena organizacija blizu parka Gezi, za ohranitev katerega so pred dvanajstimi leti potekale množične demonstracije in zaradi česar je bil ustanovitelj te organizacije, filantrop Osman Kavala, priprt in obtožen poskusa državnega prevrata. Vse odtlej ga Erdogan ne spusti iz zapora.
Imamoglu, ki je bil na predsedniških volitvah leta 2023 podpredsedniški kandidat stranke CHP, bi moral biti to nedeljo izbran za novega predsedniškega kandidata stranke, čeprav so naslednje volitve šele leta 2028. Toda režim ga je dal pripreti pod pretvezo očitkov o domnevnem vodenju kriminalne združbe skupaj s sto občinskimi sodelavci.
Vsesplošni napad na župana
Režim je Imamogluja obtožil podkupovanja novinarjev za naklonjeno poročanje ter sodelovanja s teroristično organizacijo. CHP je namreč na lanskih lokalnih volitvah, na katerih je pometla z Erdoganovo stranko Pravičnost in razvoj (AKP) in osvojila 62 odstotkov glasov, nastopila v zavezništvu s prokurdsko stranko DEM. »Zdaj poskušajo prikazati, kot da je šlo pri koaliciji z zakonito kurdsko stranko za sodelovanje s prepovedano teroristično organizacijo,« navaja Asena Günal.
Pridržanje je že drugi udarec za Imamogluja, potem ko mu je univerza razveljavila diplomo, ker naj bi se nepravilno prepisal na drugo fakulteto. Na odločitev univerze se bo pritožil, tudi zato, ker je ključno orodje, ki mu lahko onemogoči predsedniško kandidaturo. Vsi kandidati za najvišji položaj v državi morajo imeti namreč visokošolsko izobrazbo.
»Tudi sama razmišljam, da bi šla na proteste,« je pripovedovala Günalova le kakšno uro, preden so se ljudje v podporo Imamogluju začeli zbirati pred občinsko zgradbo, čeprav je guverner Carigrada prepovedal zborovanja in proteste do konca tedna. »To, kar se dogaja, je pa res že preveč. Bili smo že soočeni s stvarmi, za katere smo rekli, da so šle čez rob – denimo z aretacijo Osmana Kavale, z aretacijami naših drugih prijateljev, kurdske opozicije, s pritiski na medije in univerze ter nazadnje še z razveljavitvijo diplome Imamogluja. Toda njegovo pridržanje je preizkušanje potrpljenja ljudi,« pravi Günalova.
Poskus paralize opozicije
Imamoglujevo pridržanje je povzročilo velik šok v Turčiji. Turška lira je padla na rekordno nizko vrednost in zatresla gospodarstvo. Stranka CHP govori o državnem udaru z napadom na opozicijo in pravico ljudi, da na volitvah izberejo predsednika. »Imamoglu je že začel volilno kampanjo. Obiskoval je različna mesta, se srečeval z ljudmi, prav tako je obiskoval iftarske večerje in si s podporo ljudi ustvarjal določen ščit. Je zelo priljubljen politik, mlad in poln energije. Ni značilen socialdemokrat. Lahko se pogovarja z vsakomer iz različnih delov družbe, s predanimi muslimani, nacionalisti, Kurdi. Erdogan si ga ni želel za nasprotnika. Hotel se ga je znebiti. Pravosodje tako proti njemu vodi več primerov in ves čas je nad njim visela nevarnost aretacije. A to, kar se je zgodilo danes, je nekaj velikega. Skupaj z mnogimi sodelavci in drugimi župani CHP so ga odpeljali v pridržanje, ne da bi počakali na zaslišanje. Na tak način poskušajo paralizirati CHP, namesto da bi pošteno v kampanji predstavili, kaj so njihove zgodbe o uspehu,« razlaga Günalova.
Korak je prelomen tudi zaradi ustavnega konteksta. Ustava Erdoganu onemogoča še eno kandidaturo na volitvah leta 2028. V zadnjem času je tako zagnal pogajalski proces s prepovedano Kurdsko delavsko stranko PKK, da bi ga Kurdi podprli pri spremembah ustave in nato tudi na volitvah. Obstaja pa tudi možnost, da Erdogan ponovno kandidira, če bodo volitve predčasne.
Opozicija pozvala k protestom
Ne glede na naslednje korake Günalova meni, da režim veliko tvega s svojimi dejanji, ker je iz Imamogluja ustvaril heroja. »Ljudje takšne nepravičnosti ne bodo mirno sprejeli. Turčija ni Rusija. Prišlo bo do demokratične reakcije. Morda ljudje ne bodo šli na ceste tako kot v Srbiji, a prepričana sem, da bomo videli odziv na volitvah. Vprašanje pa je, ali bomo sploh imeli volitve. Morda bo Erdogan vztrajal na predsedniškem položaju, dokler ne umre,« meni naša sogovornica.
Vodja CHP Özgür Özel je sedanje dogajanje ocenil kot odločilno za prihodnost turške demokracije. »Erdogan se zaveda, da ga bo Imamoglu na volitvah premagal. Turčija se trenutno sooča s poskusom državnega udara proti naslednjemu potencialnemu predsedniku,« je dejal Özel. Ne glede na Imamoglujevo pridržanje in odvzem diplome je članstvo stranke pozval, da prihajajoči konec tedna izpeljejo strankarske volitve, ljudi pa so pozvali na proteste.
