Novi generalni sekretar Nata Mark Rutte je po torkovem prevzemu vodenja organizacije danes prvič obiskal Kijev. S predsednikom Volodimirjem Zelenskim je govoril o težki situaciji na bojišču, o nadaljnji pomoči, ki jo Ukrajina potrebuje, ter o načinih, kako bi jo zavezniki lahko zagotovili.
Bolj kot Ruttejev simbolični obisk podpore pa bo za Zelenskega pomembno srečanje v ameriškem vojaškem oporišču Ramstein v Nemčiji. Čez osem dni se bo na povabilo ameriškega predsednika Joeja Bidna tam sestala kontaktna skupina držav za Ukrajino. Srečanje na ravni voditeljev naj bi zagotovilo nadaljnjo pomoč Ukrajini, predsednik Zelenski pa bo predstavil načrt za zmago nad Rusijo.
Ta ima pet točk in ga trenutno v ameriški administraciji še preučujejo, po prvih ocenah iz State Departmenta pa so v njem našli obetajoče elemente. Podrobnosti ne razkrivajo ne v Washingtonu ne v Kijevu, znano je le, da ob bojnih ciljih in zavezah Ukrajine vsebuje tudi predloge, kaj bi morali storiti zavezniki. Zelenski si želi, da bi se v Ramsteinu tudi dogovorili, kako okrepiti pritisk na Rusijo.
Močan ruski pritisk v Donecku
Ruske sile medtem s spremenjeno taktiko napadanja v majhnih skupinah in s premočno podporo dronov ter topniških in raketnih napadov že od poletja premikajo frontno črto v svojo korist. Predvsem v avgustu in septembru, kar je sovpadalo z ukrajinskim vdorom v rusko regijo Kursk, so v Donecku zavzeli 823 kvadratih kilometrov ozemlja, ocenjuje analitik Pasi Paroinen iz organizacije Black Bird Group. Eden od ciljev vdora v Kursk je bil preusmeriti ruske okrepitve s fronte v Donecku na domača tla in tako oslabiti položaje ruske vojske v Ukrajini, a to za zdaj ni uspelo.
Rusija še naprej pritiska na frontni črti na vzhodu Ukrajine, predvsem na 150-kilometrskem odseku v Donecku. Ostri boji se odvijajo za Pokrovsk, logistično pomembno vozlišče v regiji. Da so razmere na fronti težke, priznava tudi Zelenski. Po več kot dveh letih obrambe Vugledarja 72. mehanizirana brigada ukrajinske vojske ni več zdržala pritiska in se je po odobritvi poveljstva umaknila iz kraja, da so rešili enote in orožje. Že dlje časa jim je grozilo, da jih bodo Rusi obkolili, pri napadih pa niso popuščali kljub ogromnemu številu žrtev, kot trdi ukrajinska stran. Gre namreč za eno ključnih mest na tem odseku fronte, kjer se stekajo za logistično oskrbo pomembne prometnice proti jugu Donecka.
Zelenski si zdaj želi odločnejšo pomoč Zahoda, ki naj bi bila podobna tisti, ki jo je ob napadih Irana dobil Izrael. »Na Bližnjem vzhodu med brutalnimi iranskimi napadi vsakič znova vidimo sodelovanje mednarodne koalicije,« je dejal Zelenski v svojem videonagovoru. Po njegovi oceni je treba partnerje na Zahodu prepričati o sprejetju ukrepov, ki bi lahko radikalno in strateško spremenili vojaške razmere v korist Ukrajine. »Ruski teror lahko ustavimo tako, da sestrelimo brezpilotna letala šahed oziroma da sodelujemo pri sestrelitvah raket,« je dejal. Zelenski si sicer želi tudi dobav orožarskih sistemov, obljubljenih na washingtonskem vrhu Nata, ter umik omejitve njihove uporabe na ruskih tleh, kar je sicer že dolga, a pri največjih zahodnih zaveznikih še vedno neuslišana prošnja Kijeva.
Krepitev napadov z droni
Pred prihajajočo zimo se stopnjujejo tudi napadi z droni z obeh strani. Ruska vojska je v noči na četrtek napadla cilje v 15 ukrajinskih regijah, tarča je bila energetska infrastruktura. Ukrajinska vojska je sestrelila večino dronov (tri četrtine od poslanih sto), so pa bili poškodovani električni vodi in transformatorske postaje v regijah Kijev, Odesa in Ivano-Frankivsk. Na drugi strani so čez rusko mejo poleteli številni ukrajinski droni. Po navedbah ruskih oblasti so večino od okoli 110 dronov sestrelili v ruskih regijah Belgorod, Kursk, Voroneš in Brjansk. Eden glavnih ciljev ukrajinskega napada je bil rusko zračno oporišče Borisoglebsk v Voronešu in tamkajšnje skladišče raket, lovci suhoj in skladišča goriva. Na letališču, ki je od ukrajinskega ozemlja oddaljeno okoli 340 kilometrov, je izbruhnilo več požarov, o konkretni škodi ruska vojska ni poročala.
