Kot zadržane bi lahko v najboljšem primeru opisali odzive Moskve na 30-dnevno prekinitev spopadov na celotnem bojišču, ki sta jo Ukrajina in ZDA po pogovorih v Džedi ponudili Rusiji. Če je ruska elita pred dobrimi desetimi dnevi slavila prepir v Beli hiši, ruski predsednik Vladimir Putin pa je po vse večjih pritiskih Američanov na Ukrajince o Donaldu Trumpu govoril kot o pragmatičnem voditelju, je po ameriško-ukrajinskem dogovoru in obnovitvi ameriške pomoči Ukrajini v Rusiji zavel drugačen veter. Ruski vojaški blogerji so rohneli, da je Trump izdal Rusijo.
Kaj bi lahko zahtevala Moskva?
Za zdaj se zdi, da je polovični zmagovalec dvotedenskega vlečenja vrvi z Ukrajino in Rusijo trenutno Donald Trump. S svojo trdo politiko je resda uspel Ukrajino prisiliti k privolitvi v takojšnjo prekinitev spopadov in hkrati doseči, da so se evropski partnerji začeli pospešeno ukvarjati z dvigom lastnih obrambnih izdatkov. Toda še zdaleč ni verjetno, da bo Rusija, ki napreduje tako v Kursku kot na fronti v Ukrajini, pripravljena kar brezpogojno privoliti v ponujeno prekinitev spopadov. Pričakovati je, da bo ruski predsednik Vladimir Putin, če bo pripravljen prekiniti spopade, za to postavil svoje pogoje in zahteve.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski meni, da bi se 30-dnevna prekinitev spopadov lahko izkoristila za pogajanja o mirovnem dogovoru. Če bo do prekinitve spopadov prišlo, bo za ta čas tudi Ukrajina predvidoma želela določene varnostne garancije. Tudi o tem je tekla beseda z ameriškimi sogovorniki na pogovorih v Džedi. »Zelo resno si prizadevam za končanje te vojne. Želim, da to vidi predsednik ZDA, da to vidijo in občutijo Američani ter da Evropa in vsi naši zavezniki enotno storijo vse, da bi Rusijo prisilili k prenehanju te vojne,« pravi Zelenski in pristavlja, da pripravljenost na prekinitev spopadov na ukrajinski strani nikakor ne pomeni, da obstaja zaupanje v Rusijo. Če Rusija ne bo privolila v prekinitev spopadov, pričakuje od ZDA odločne korake.
Čakajoč na dodatna pojasnila
V Kremlju so se v sredo zavili v molk. Preden bodo sporočili svoje stališče glede ponujene prekinitve spopadov, bodo počakali na podrobnosti dogovora iz Džede, ki naj bi jih predvidoma v četrtek izvedeli osebno od odposlanca Steva Witkoffa, ki ga pričakujejo v Kremlju. S telefonskim pogovorom je sicer v sredo komunikacijske kanale z rusko stranjo obnavljal tudi direktor osrednje ameriške obveščevalne agencije Cia John Ratcliffe. Pogovarjal se je namreč z vodjo ruske zunanje obveščevalne agencije (SVR) Sergejem Nariškinom. Prav tako je klic v Moskvo napovedoval ameriški zunanji minister Marco Rubio, svojega sogovornika na ruski strani je nameraval obvestiti tudi svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz.
»Če bo Rusija načrt zavrnila, nam bo to veliko povedalo,« je pred klicem v Moskvo dejal Rubio. Izključeval se ni niti nov telefonski pogovor med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom. Ameriški predsednik Donald Trump sicer upa, da bo Rusija sprejela ponujeno premirje, a hkrati napoveduje dodatne možnosti pritiska na Rusijo, če tega ne bi storila. Omenil je finančne vzvode pritiska in izjavo zaključil z upanjem, da ti ne bodo potrebni. x
