Posebni ameriški odposlanec Steve Witkoff se je v petek v Kremlju že četrtič pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, tokrat tri ure, in to v času, ko ZDA grozijo z odpovedjo posredniške vloge za končanje vojne v Ukrajini, če ne bo napredka. Putinov zunanjepolitični svetovalec Jurij Ušakov je po pogovorih dejal, da napredek so dosegli in da so se pogovarjali predvsem o možnosti neposrednih pogovorov Ukrajine in Rusije.
Razhajanja med akterji pa so velika, je pokazala primerjava predlogov ameriške administracije ter predlogov Evrope in Ukrajine, ki jih je objavil Reuters. Ameriški načrt predvideva de iure priznanje ruske aneksije Krima, de facto priznanje ruske zasedbe ozemelj na vzhodu in jugu Ukrajine, »solidna varnostna zagotovila« za Ukrajino, ki pa se mora odpovedati članstvu v Natu, odpravo sankcij proti Rusiji in finančno odškodnino za Ukrajino, pri čemer vir ni naveden.
Protipredlog, ki so ga sestavili ukrajinski in evropski diplomati, zahteva, da se reševanje ozemeljskih vprašanj (o čemer ne povedo kaj več) preloži na čas po sklenitvi premirja, poudarja možnost napotitve vojakov iz evropskih držav v Ukrajino, omogoča postopno in pogojno odpravo sankcij ter odškodnino Ukrajini iz zamrznjenih ruskih sredstev v tujini. Predvideva najprej brezpogojno premirje in zatem pogajanja o miru, Trumpova administracija in Putin sta za obratno pot, torej bi najprej morali skleniti dogovor.
Evropa na preizkušnji?
Za Rusijo je seveda boljši ameriški načrt, pri čemer pa Witkoff v Moskvi – kot poroča Bloomberg – zdaj zahteva pravico Ukrajine do močne vojske in vojaške industrije. ZDA hočejo doseči, da Putin ne bi več zahteval demilitarizacije Ukrajine, kar je bil cilj »specialne operacije«. Leta 2022 je na pogajanjih v Carigradu Rusija od Ukrajine zahtevala, da za polovico zmanjša svojo vojsko, tudi število tankov, topov in raketometov. A v tem primeru bi Rusija lahko osvojila celotno Ukrajino.
Ostaja tudi vprašanje, ali varnostna zagotovila pomenijo prihod neomejenega števila evropskih vojakov v Ukrajino. Če bi Witkoff še to dosegel pri Putinu, bi Ukrajina težje zavrnila ameriški predlog, tudi zato, ker bi sicer ostala brez ameriške vojaške pomoči, to je tretjine orožja in streliva (tretjino ji da Evropa, tretjino proizvede sama). Če bi obe strani sprejeli ameriški načrt, ki bi vključeval prihod vojakov iz evropskih držav, pa bi morale te pokazati, da so resno mislile, ko so obljubljale takšna varnostna zagotovila tudi brez ZDA.
Trump: Krim bo ruski
Ameriški načrt ne zahteva ukrajinskega priznanja aneksije, vsebuje samo ameriško de iure priznanje ruske ankesije Krima in de facto priznanje zasedbe štirih regij, čemur pa nasprotuje vsa Ukrajina. »Jasno pa je, da Ukrajina vsaj nekaj desetletij ne bo mogla dobiti nazaj Krima,« je za televizijo LCI dejal nekdanji francoski veleposlanik v ZDA Gérald Araud, ki pri tem namiguje na to, da je morala Francija čakati od leta 1871 do 1918, da je dobila nazaj Alzacijo in del Lorene. Tudi Trump je v pogovoru za Time jasno dejal, da bo Krim ostal ruski. Ameriški načrt se ne ukvarja z načeli, tako kot večina evropskih diplomatov, ki se opirajo na mednarodno pravo.
Trump, ki mora Američanom pojasniti, zakaj še ni dosegel miru, s prstom kaže na Zelenskega. Kot da bi ga rad še vedno odstranil z oblasti, je bil v zadnjih dneh v stikih z nekdanjim ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom in nekdanjo premierko Julijo Timošenko.
