Ostro je kritiziral Kitajsko, da je izkoristila vse prednosti globalne ureditve, ignorirala pa vse odgovornosti in obveze. »Namesto tega so lagali, goljufali, vdirali v računalniške sisteme in si s krajo utrli pot do statusa globalne velesile, na naš račun,« je dejal Rubio, ki ga je bodoči predsednik Donald Trump za kandidata svojega vodjo diplomacije izbral novembra. Po njegovem bo tekma ZDA in Kitajske osrednje gibalo 21. stoletja, Amerika pa, če ne ukrepa, v veliki meri odvisna od Kitajske pri povsem vsakodnevnih stvareh, ker Peking krepi nadzor nad naravnimi viri po svetu.
Kritičen je bil tudi do Rusije. »V Moskvi, Teheranu in Pjongjangu diktatorji sejejo kaos in nestabilnost, se povezujejo z radikalnimi terorističnimi skupinami in jih financirajo. Potem se skrijejo za svojo pravico veta v Združenih narodih in za grožnjo jedrske vojne,« je dejal. Od omenjene trojice ima veto samo Moskva.
Ukrajina in Rusija bosta morali popuščati
Rubio, ki je bil zadnjih trinajst let sam senator in član odbora za zunanje zadeve, kjer poteka zaslišanje, je dejal, da morata biti Moskva in Kijev realistična in da bosta morala oba popuščati za dosego najprej premirja in potem trajnega miru. Bidnova administracija je po njegovem naredila napako, ker ni nikoli povedala, kakšen je končni cilj v Ukrajini. Biden je sicer govoril o zmagi Ukrajine in porazu Putina, toda po mnenju Rubia ni realno pričakovati, da bi Ukrajina s svojega ozemlja spodila vse Ruse, tako kot ni realno, da bi Rusija zavzela vso Ukrajino. Po njegovem je zdaj, ko je to postala vojna izčrpavanja, čas za rešitev, ki pa pri takšnih »zgodovinskih konfliktih« zahteva trdo delo in vzvode pritiska obeh strani, pri čemer je omenil tudi sankcije proti Rusiji. Dejal je, da bo potrebno poskrbeti za dolgoročno stabilnost in varnost Ukrajine ter njeno zmožnost samoobrambe.
Rubio je bil v času dela v senatu sopredlagatelj zakona, ki določa, da ameriški predsednik ne more umakniti Združenih držav iz članstva v zvezi Nato brez zelene luči kongresa. Zato je logično, da se s tem strinjam, je dejal, dodal pa, da o tem sploh ne razmišlja – navsezadnje je Donald Trump že imenoval kandidata za veleposlanika pri zavezništvu. Nato je pomemben, za ZDA pa je pomembno, da v Natu nimajo samo zaveznic, ampak za obrambo spodobne zaveznice. »Zavezništvo z ZDA ne more biti razlog za nižjo porabo za obrambo in večjo za domače potrebe. Tudi mi imamo domače potrebe. Ta dinamika se mora spremeniti in predsednik Trump bo glede tega nastopil zelo odločno,« je dejal.
Dejal je, da ga bodo pri delu vodili temeljni ameriški interesi in da si bodo za vsak dolar, ki ga bodo porabili, zastavili tri vprašanja: Ali je Amerika s tem varnejša? Ali je Amerika s tem močnejša? Ali to prispeva k blagostanju Amerike?
Dober sprejem med kolegi
Koliko teže bodo imela stališča Rubia pri oblikovanju Trumpove zunanje politike, bo pokazal čas. Znano je, da je bodoči predsednik sam zelo zunanjepolitično dejaven, potem pa so tudi še drugi, ki bodo vplivali na odnos Amerike do sveta tako ali drugače, od klasičnih, kot sta predsednikov svetovalec za nacionalno varnost ali obrambni minister, do manj tradicionalnih, kot bo očitno Elon Musk.
Triinpetdesetletni Rubio, ki je bil zvezni senator s Floride od leta 2011, bo v senatu med svojimi dosedanjimi kolegi brez težav potrjen, saj je več demokratov dejalo, da ga bodo podprli. Znan je sicer po izredno ostrih stališčih do Kitajske, Peking pa mu je prepovedal potovanja tja zaradi podpore borcem za demokracijo v Hongkongu. Zelo oster je tudi do Irana in je nasprotnik jedrskega sporazuma. Zelo je vpliven v latinskoameriških krogih, tudi zaradi porekla – starša sta zbežala s Kube pred režimom diktatorja Batiste, par let pred tem, ko je otoku zavladal Castro.
Poleg Rubia danes v pristojnih odborih senata zaslišujejo še Trumpovo kandidatko za pravosodno ministrico Pam Bondi, kandidatko za ministrico za domovinsko varnost Kristi Noem, kandidata za direktorja Cie Johna Ratcliffa, kandidata za ministra za energijo Chrisa Wrighta in kandidata za ministra za energetiko Seana Duffyja.
