Z zadnjim velikim soočenjem vodilnih kandidatov proevropskih političnih skupin v evropskem parlamentu se je volilna kampanja za junijske evropske volitve premaknila v sklepno fazo. Na včerajšnji debati so govorili predvsem o vzponu skrajne desnice in sodelovanju etabliranih strank z njo, socialni pravičnosti in gospodarstvu ter varnostnih vprašanjih. Na razpravo nista bili vabljeni evroskeptični skupini skrajne desnice, Evropski konservativci in reformisti (ECR) ter Identiteta in demokracija (ID), ker nista določili svojih vodilnih kandidatov.
Z več socialnosti proti skrajnežem
Prav njun vzpon – skupaj bi po zadnjih projekcijah utegnili dobiti dobro petino poslanskih sedežev – se je vlekel skozi več tematskih sklopov soočenja. Vodilni kandidati socialdemokratov (Nicolas Schmit), Zelenih (Terry Reintke) in Levice (Walter Baier) so opozarjali, da brez posluha za primeren življenjski standard ljudi ne bo mogoče premagati skrajne desnice. »Če ljudem ne bomo dali socialne pravičnosti in dobrih delovnih mest, ne bomo premagali skrajne desnice,« je poudaril Baier in se zavzel, da se v naslednjem zakonodajnem ciklu oblikuje direktiva za zajezitev najvišjih cen najemnin.
Schmit, ki je v odhajajoči komisiji von der Leynove komisar za socialno pravičnost, je podobno kot predsednica komisije kot uspeh aktualne komisije izpostavljal predvsem sprejetje evropske minimalne plače in zaščito pravic delavcev na spletnih platformah. Dejal je še, da je revščino treba zajeziti z vlaganjem v ljudi in njihove spretnosti, kar je pomembno tudi za trg dela. Skoraj v en glas je celotno omizje poudarjalo nujnost dodatnih vlaganj v uresničevanje zelenega dogovora, hkrati pa opozarjalo, da zaradi tega ne smejo trpeti kmeti.
»Če bo ljudska stranka sodelovala z ECR ali ID, se bo zeleni dogovor v celoti ustavil,« je ocenjevala kandidatka Zelenih Reintkejeva. To je bila le ena od številnih kritik na račun skrajne desnice in Evropske ljudske stranke v razpravi. Prav zaradi potencialnega sodelovanja z njima oziroma vsaj z ECR ali italijansko premierko Giorgio Meloni se je kritik naposlušala tudi predsednica komisije Ursula von der Leyen. Njena stranka denimo ni pristopila k zavezi četverice socialdemokratov, Zelenih, Levice in liberalcev Prenovimo Evropo, da ne bodo sodelovali s skrajno desnico.
Izmikanja pred očitki
»Nobenih dogovorov ne smemo sklepati s skrajno desnico. Zato sem bil šokiran, da ste na zadnjem soočenju dejali, da je vse odvisno od rezultata,« je von der Leynovo izzval Baier. Še eno salvo pa je dodal kandidat skupine Prenovimo Evropo Sandro Gozi: »Ne razumem, kako lahko EPP sodeluje z ECR, ko pa želi ta skupina Evropo uničiti od znotraj.« Von der Leynova se ni dala: »Melonijeva je proevropska. Postavila se je proti Putinu in za vladavino prava. Če bo še naprej izpolnjevala te pogoje, bova dobro sodelovali.« In, da bi omehčala kritike, poudarila, da ni govorila o sodelovanju s celotno ECR, ampak o sodelovanju s poslanci in političnimi strankami v parlamentu.
Kritik zaradi sodelovanja nizozemskih liberalcev (VVD) s skrajno desno stranko Geerta Wildersa pa se je naposlušal tudi kandidat liberalcev Gozi. Nizozemska z nedavno sklenjenim koalicijskim dogovorom med štirimi strankami namreč stopa med države, kjer etablirane stranke (tokrat liberalci) rušijo požarni zid (cordon sanitaire) nesodelovanja s skrajno desnico. Reintkejeva ga je podrezala, da ni dovolj, da se bo stranka o nadaljnjem sodelovanju s PVV odločala šele po evropskih volitvah. Gozi se je branil, da je zaenkrat sklenjen zgolj koalicijski dogovor, stranka pa bo razpravo opravila 10. junija, torej dan po volitvah.
