Na videoposnetkih, ki jih je objavil švedski časnik Expressen, je na plinovodu Severni tok 1 na globini 80 metrov videti ogromno luknjo in zvito kovino, več kot 50 metrov plinovoda pa manjka oziroma je zakopan pod morskim dnom. »Tako debelo kovino lahko upogne le izjemna sila,« je za Expressen povedal operater podvodnega drona pri norveškem podjetju Blueye Robotics in avtor videoposnetkov Trond Larsen. Dodal je, da je na morskem dnu okoli plinovoda videti tudi odtis velikega udarca.
Medtem je danska policija sporočila, da je njihova preiskava potrdila, da je škodo na plinovodih povzročila močna eksplozija, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Inšpekcijski pregledi so potrdili, da je prišlo do obsežne škode na Severnem toku 1 in 2 v danski izključni ekonomski coni in da so škodo povzročile močne eksplozije,« je danes v izjavi navedla danska policija in dodala, da bo v sodelovanju z dansko varnostno-obveščevalno službo (PET) ustanovila preiskovalno skupino.
Iz Koebenhavna so sicer že v četrtek sporočili, da dosedanja preiskava uspešno napreduje, kljub temu, da je na dnu Baltskega morja veliko streliva iz druge svetovne vojne. Na to je ob robu zasedanja Nata v Bruslju minuli teden opozoril danski obrambni minister Morten Bodskov, navaja AFP.
Plinovoda Severni tok 1 in 2 v Baltskem morju sta bila konec septembra prizorišče več eksplozij, ki so povzročile uhajanje plina na štirih mestih. Preiskava švedskih oblasti iz začetka tega meseca je potrdila sum, da je šlo pri dogodku za sabotažo.
Kdo je kriv, še ni znano
Ukrajina je krivdo za eksplozije pripisala Rusiji, medtem ko je ruski predsednik Vladimir Putin dogodek označil za dejanje mednarodnega terorizma. Iz Kremlja so nato danes sporočili, da je preiskava eksplozij prirejena tako, da se krivdo pripiše Moskvi, navaja AFP. »Po izjavah Nemčije, Francije in Danske je ta preiskava a priori prirejena tako, da krivdo pripisuje Rusiji. To je absurdno,« je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Dodal je, da Rusija ne bi razstrelila svojega plinovoda in da obžaluje, da »preiskava poteka v zelo zaprtem okolju ... brez sodelovanja ruske strani«.
Plinovoda sicer povezujeta Rusijo in Nemčijo. Rusija je dobavo plina po Severnem toku 1 v minulih mesecih najprej zmanjšala, nato pa konec avgusta popolnoma ustavila. Dobava po Severnem toku 2 pa ni nikoli stekla, saj je Nemčija tik pred rusko invazijo na Ukrajino februarja letos projekt ustavila. Čeprav plinovodi v trenutku eksplozij niso delovali, so bili še vedno napolnjeni z zemeljskim plinom ali metanom, ki je močan toplogredni plin.
