V gruzijskem parlamentu, ki ga vse od novembrskih spornih parlamentarnih volitev bojkotirajo opozicijske stranke, je zaprisegel nov predsednik države. Potem so poslanci vladajoče stranke Gruzijske sanje in predstavniki regionalnih oblasti v posebni volilni skupščini izvolili 42-letnega Miheila Kavelašvilija za šestega predsednika Gruzije, je včeraj na tej večinoma ceremonialni funkciji tudi izrekel zvestobo gruzijski ustavi in državi ter tako formalno postal nov (sporni) predsednik države.
Pritiski pred dnevom D
Njegovo imenovanje je v razdeljeni gruzijski družbi po zadnjih volitvah in poprej začetem odmikanju države od evropske poti močno vprašljivo. Odkrito v legitimnost Kavelašvilijeve zaprisege tako kot tudi v sam parlament in vlado dvomi dosedanja predsednica države Salome Zurabišvili. Ta se že vse od spornih volitev opisuje za edino legitimno institucijo v državi. Pred včerajšnjo inavguracijo Kavelašvilija, enem izmed avtorjev spornega zakona o tujih agentih, zaradi katerega je uradni Tbilisi prišel uvodoma navzkriž z Brusljem in Washingtonom, se je postavljajo vprašanje, ali bo Gruzija sedaj imela dva predsednika in kako bi utegnil izgledati prenos pristojnosti v predsedniški palači.
Še pred včerajšnjim dnevom D, ki za mnoge predstavlja točko, ko si Gruzijske sanje podrejajo vse institucije v prvi kavkaški kandidatki za članstvo v EU, so protestniki demonstrirali v podporo predsednici. Zaostrovala se je domača retorika in nekoliko tudi grožnje iz tujine. Doma je proti predsednici žugal premier Irakli Kobahidze, ki je dejal, da bo v primeru vztrajanja Zurabišvilijeve v predsedniški palači ta kršila kazenski zakonik in bi se lahko znašla za zapahi. Potem ko je Evropska unija uvedla le omejene sankcije proti gruzijskim uradnikom zaradi nasprotovanja Slovaške in Madžarske obsežnejšemu sankcijskemu paketu, se je za dodatni pritisk v zadnjem trenutku odločila ameriška administracija. Washington je sankcije uvedel proti ustanovitelju Gruzijskih sanj in njenemu de facto voditelju, oligarhu Bidzini Ivanišviliju. Toda to ni odvrnilo Gruzijskih sanj, da bi popustile glede ustoličenja Kavelašvilija.
Odhod iz palače
Predsednica s potečenim mandatom Zurabišvilijeva se je takšnemu soočenju in dodatnim napetostim v predsedniškem uradu izognila. Po inavguraciji Kavelašvilija, ki jo je opisala za »države nevredno parodijo«, je zapustila palačo Orbeliani in se pridružila protestnikom. Zanje je edina prava predsednica države. »S seboj jemljem legitimnost, zastavo, vaše zaupanje vame. Kjer ni zaupanja ljudi, ne more biti legitimnosti,« je v nagovoru zbranim protestnikom ob odhodu iz svojega urada dejala Zurabišvilijeva. Čeprav bo sedaj delovala izven predsedniške palače, se bo še naprej zavzemala za predčasne volitve. Še naprej se razume kot edino legitimno predsednico, a za njeno pozicijo bo sedaj pomembno, kako bodo njo in Kavelašvilija sprejemale države. Po oceni Zurabišvilijeve so predčasne volitve sicer edina možnost za izhod države iz politične krize.
Od vladajoče stranke inavgurirani predsednik Kavelašvili se v svojem nastopnem govoru merjenja politične moči z Zurabišvilijevo neposredno ni dotikal. Veliko je govoril o zgodovini, identiteti in ponosu gruzijskega ljudstva. Ključen je bil njegov stavek, v katerem je bilo možno prepoznati tudi del volilne kampanje Gruzijskih sanj, ko so Zahod obtoževale, da poskuša Gruzijo potisniti v vojno z Rusijo. »Naša zgodovina jasno kaže, da je bil po neštetih bojih za obrambo domovine in tradicije mir vedno eden glavnih ciljev in vrednot gruzijskega ljudstva,« je v parlamentu dejal Kavelašvili.
