Grenlandija je kraj, kjer se križajo podnebne spremembe, redke surovine, napeta geopolitika in nove poslovne priložnosti. "Največji otok na svetu je v mnogih pogledih osrednji del geopolitične in geoekonomske tekme, tudi zaradi podnebnih sprememb," je za AP razložil Geoff Dabelko, profesor varnosti in okolja na ameriški univerzi Ohio. V notranjosti ledu so zaklenjeni dragoceni minerali, ki so potrebni za telekomunikacije, pa tudi uran, milijarde neizkoriščenih sodov nafte in ogromna zaloga zemeljskega plina, ki je bil nekoč precej bolj nedostopen kot je danes. Veliko teh mineralov trenutno svetu večinoma dobavlja Kitajska, zato se zanje zanimajo tudi druge države, kot so ZDA, je še dejal Dabelko.
Nove trgovske poti
Novoizvoljeni predsednik Donald Trump je sicer že v svojem prvem mandatu izrazil zanimanje za pridobitev Grenlandije, ki je uradno polavtonomno ozemlje Danske, sicer dolgoletne zaveznice ZDA in ustanovne članice Nata. ZDA imajo tam tudi veliko vojaško bazo Pituffik, bolj znano kot Thule. Grenlandija je geopolitična točka, ki jo ZDA in drugi, predvsem Kitajska, z zanimanjem gledajo že več kot 150 let, saj se razteza čez arktični krog med ZDA, Rusijo in Evropo. Vedno bolj je dragocena tudi z vidika logistike, saj bo Arktika zaradi taljenja ledu vedno bolj odprta za ladijski promet in s za nove trgovske poti.
Ključna vremenska točka 21. stoletja
"Grenlandija bo ključna vremenska točka v 21. stoletju zaradi učinka, ki ga bo imela njena taleča se ledena plošča na morsko gladino," je dejal Mark Serreze, direktor Nacionalnega centra za podatke o snegu in ledu v Boulderju v ameriškem Koloradu. Če bi se ta led stopil, bi preoblikoval obale po vsem svetu in potencialno spremenil vremenske vzorce na dramatičen način. Na Grenlandiji je dovolj ledu, da bi se svetovna morja, če bi se ves stopil, dvignila za skoraj osem metrov.
Vremena, kot ga poznamo, ne bo več
Grenlandija služi tudi kot motor in stikalo za "vklop/izklop" ključnega oceanskega toka, ki vpliva na podnebje Zemlje na več načinov, vključno z dejavnostjo orkanov in zimskih neviht. "Če bi se ta globalni sedanji sistem bistveno upočasnil ali celo popolnoma sesul - kot vemo, da se je že zgodilo v preteklosti - bi se običajni vzorci temperature in padavin po vsem svetu drastično spremenili," pa je dejala podnebna znanstvenica Jennifer Francis iz Centra za podnebne raziskave Woodwel in dodala: "Kmetijstvo bi propadlo, ekosistemi bi se zrušili in normalno vreme bi bilo stvar preteklosti."
