Ribičev prstan je eden najbolj prepoznavnih papeških simbolov, njegova zgodovina pa sega v 13. stoletje. Poimenovali so ga po svetem Petru, ribiču in po katoliški tradiciji prvem papežu.
Praksa ima zelo praktičen namen. Ribičev prstan in pečat sta bila nekoč uradna pripomočka za potrjevanje avtentičnosti papeških dokumentov. Da bi po smrti papeža preprečili morebitne zlorabe ali ponarejanje pisem z njegovim pečatom, so ga uničili s kladivom. Ta običaj je trajal do leta 2013.
»Gre za nekakšno digitalno odjavo z uradnega profila – s tem preprečijo 'dostop' do njega,« je pojasnil vatikanski dopisnik CNN,Christopher Lamb.
Uničenje prstana običajno opravi kardinal komornik, ki upravlja prehodno obdobje brez papeža. To stori pred očmi kardinalskega zbora takoj po razglasitvi papeževe smrti.
Izjema se je zgodila leta 2013, ko je Benedikt XVI. postal prvi papež po šestih stoletjih, ki je odstopil – takrat prstana niso uničili, temveč so vanj simbolično vrezali križ.
Kaj se bo zgodilo s prstanom papeža Frančiška?
Po vsej verjetnosti bo sledila ista praksa. Sedanji kardinal komornik je Irec Kevin Joseph Farrell, ki ga je leta 2023 imenoval prav papež Frančišek. Pričakujejo, da bo prstan uničil pred začetkom konklava.
Poljubiti prstan – da ali ne?
Ribičev prstan ima za vernike močan simbolni pomen, a se odnos do tega simbola razlikuje od papeža do papeža. Nekateri, kot denimo Benedikt XVI., so ga nosili nenehno, medtem ko je Janez Pavel II. pogosto nosil tudi druge prstane.
Frančišek je ubral vmesno pot: slovesni prstan je nosil le ob posebnih priložnostih, v vsakdanjem življenju pa preprostega iz srebra, ki ga je nosil že kot kardinal.
Leta 2019, med pandemijo covida, so kamere večkrat ujele trenutke, ko je odmaknil roko, ko so verniki želeli poljubiti njegov prstan. V Vatikanu so pojasnili, da je to storil zaradi preprečevanja širjenja okužb.
“Reciklirani” prstan
Videz ribičevega prstana se je skozi zgodovino spreminjal. Pogosto je bila na njem podoba svetega Petra s ključi nebeškega kraljestva, njegova celostna zasnova pa vedno odražala duh časa in osebnost posameznega papeža.
Frančišek je tudi tukaj prekinil tradicijo. Namesto da bi si dal izdelati nov prstan, je izbral že obstoječega – prstan, ki je nekoč pripadal tajniku Pavla VI. nadškofu Pasqualeju Macchiju, ki je umrl leta 2006. Prstan je izdelan iz posrebrenega zlata, ne iz čistega – še ena poteza, s katero je Frančišek želel poudariti skromnost in zmernost.
