Justin Trudeau, ki devet let vodi 42-milijonsko Kanado, je v petek zamenjal osem ministrov oziroma tretjino v svoji manjšinski vladi, ki bo januarja najbrž padla, tako da bodo predčasne zvezne parlamentarne volitve spomladi. Redne bi morale biti oktobra prihodnje leto.
V spremembe v vladi so 52-letnega Trudeauja, ki zadnje dni zavrača številne pozive k odstopu, prisilili konec podpore iz majhne levosredinske Nove demokratske stranke (NDP) in odstopi več ministrov. Med temi je tudi 56-letna podpredsednica vlade in finančna ministrica Chrystia Freeland, članica Trudeaujeve sredinske Liberalne stranke in njegova dolgoletna tesna sodelavka.
Začetek vseh nesreč za Trudeauja je bila zmaga Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah. Konec novembra je napovedal, da bo kljub severnoameriškemu prostotrgovinskemu sporazumu uvedel 25-odstotne carine za Kanado in Mehiko, dokler ne »ustavita invazije« nezakonitih priseljencev in mamil v ZDA. Trudeau je takoj nato odletel na Florido na pogovore s Trumpom. Freelandova, ki bo morda v naslednjih mesecih prevzela vodenje njegove Liberalne stranke, mu je to zelo zamerila, saj zagovarja odločnejšo politiko do Trumpa in dopušča tudi možnost trgovinske vojne z ZDA, kamor gre 75 odstotkov kanadskega izvoza.
Za dobro mero je Trump zadnje dni znova govoril o guvernerju Trudeauju, kot da vodi eno od ameriških zveznih držav. »Številni Kanadčani bi radi videli, da bi Kanada postala 51. ameriška država,« je še zapisal. »Zelo veliko bi prihranili pri davkih in stroških za vojaško varovanje.« V anketah se s tem, da bi postali ena od ameriških zveznih držav, strinja trinajst odstotkov Kanadčanov.
»Nezavedanje resnosti trenutka«
Trudeauju zaradi visoke inflacije, neuspešne stanovanjske politike in vse slabših javnih storitev grozi polom na volitvah, kadar koli že bodo. Zaradi velike nepriljubljenosti verjetno ne bo več niti kandidat za premierja in ne bo več vodil Liberalne stranke. Zdaj je soočen ne le s koncem podpore NDP, zaradi česar je njegova vlada manjšinska, ampak tudi z uporom v delu svoje Liberalne stranke. Veliko je k temu pripomogla Freelandova, ki je bila vseh devet let ključna članica Trudeaujevih vlad. Pred enim tednom je zavrnila njegovo ponudbo, da bi namesto finančnega prevzela neko drugo ministrstvo. Vlado je zapustila z nič kaj prijaznimi besedami na račun premierja, tudi zato, ker je hotel vsakemu Kanadčanu, ki je lani zaslužil manj kot 150.000 kanadskih dolarjev (100.000 evrov), zmanjšati davke za 250 dolarjev. To je označila za razmetavanje denarja v času, ko mora vlada – ki jo bremeni tudi velik proračunski primanjkljaj, celo veliko večji, kot je sama predvidevala – imeti finančne rezerve v grozeči carinski vojni z ZDA. Za Freelandovo tako Trudeau ni primeren za vodenje Kanade, ker da ne razume »resnosti trenutka«.
Glasov za nezaupnico je dovolj
Še preden je Trudeau sporočil spremembe v vladi, je voditelj NDP Jagmeet Singh – sicer pripadnik sikhov, ki v Kanadi predstavljajo več kot dva odstotka prebivalcev – sporočil, da bo glasovanje o nezaupnici vladi januarja. »Liberalci si ne zaslužijo še ene priložnosti,« je zapisal v javnem pismu. Skupaj z NDP bodo opozicijski konservativci, ki se jim prihodnje leto obeta velika zmaga na parlamentarnih volitvah, zbrali dovolj glasov za absolutno večino.
