Včeraj dopoldne je množici policistov uspelo preko barikad in bodeče žice prodreti v rezidenco 64-letnega južnokorejskega desničarskega predsednika Jun Suk Jeola, ki ga je 14. decembra odstavila nacionalna skupščina, kar naj bi v teh dneh potrdilo ustavno sodišče. Aretirali so ga zaradi poskusa uvedbe vojnega stanja v noči s 3. na 4. december, kar bi pomenilo tudi prepoved vsakršnega političnega delovanja, uvedbo cenzure nad mediji, prepoved stavk in znatno povečane pristojnosti policije.
Operacija iz filmov
Prvič se je zgodilo, da je južnokorejskega predsednika, ki vodi vlado in ima podobno kot ameriški in francoski velike pristojnosti, aretirala policija. V zadnjih dveh tednih, odkar je sodišče odredilo njegovo aretacijo, se je odvijalo pravo obleganje njegove rezidence, ki jo je kot pravo trdnjavo branilo več sto članov predsednikove varnostne službe in več tisoč njegovih privržencev. Potem ko je včeraj okoli 3000 policistom uspelo v naskoku vdreti v rezidenco tudi s pomočjo lestev in škarij za rezanje bodeče žice, se je konservativni Jun Suk Jeol predal. Na vnaprej pripravljenem posnetku je dejal: »Da bi preprečil prelivanje krvi in tragedijo, sem se odločil, da bom upošteval zahtevo urada za boj proti korupciji in prišel na zaslišanje, čeprav je preiskava nezakonita in je ne priznavam. Žal je vladavina prava v tej državi popolnoma uničena.«
Molk med zaslišanjem
Med dve uri in pol trajajočim zaslišanjem v stavbi urada za boj proti korupciji potem ni odgovarjal na vprašanja. Branil se je z molkom. Urad za boj proti korupciji lahko sicer preiskuje ljudi na visokih položajih, sodni postopek pa potem naprej pelje tožilstvo. Juna lahko zdaj zadržujejo dva dni, če ne bo podaljšanja. Po dvajsetih dneh pa mora tožilstvo odločiti, ali bo zadevo prevzelo, sicer se mu pripor ne podaljša. Nekateri predsednikovi privrženci upajo, da se bo novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump zavzel za Juna. Med njima vidijo podobnosti: oba naj bi bila žrtev lova na čarovnice, ki ga naj bi nad njima izvajale elite.
Državo medtem od decembrske obtožnice Juna v parlamentu vodi Čoj Sang Mok, ki je bil pred tem podpredsednik vlade in minister za gospodarstvo in finance.
Grozi mu tudi smrtna kazen
Svoj šokantni decembrski poskus državnega udara je Jun, ki je brez političnih izkušenj marca 2022 zmagal na predsedniških volitvah, utemeljeval z nujnostjo, da brani »svobodo Republike Koreje pred grožnjo Severne Koreje«, ki naj bi jo podpirale »protidržavne sile«. Pri tem je mislil na južnokorejski parlament, v katerem ima večino liberalna in sredinska Demokratska stranka. Jun – nekdanji tožilec, uspešen v boju proti korupciji – je potem razveljavil vojno stanje že po šestih urah. Sicer je bil že pred 3. decembrom nepriljubljen in politično šibak, obtožen korupcije.
Za neuspešen puč, ko je z nasiljem policije poskušal onemogočiti delo parlamenta in glasovanje o razveljavitvi vojnega stanja, ki ga je mogoče razglasiti le v primeru vojaške grožnje tuje sile ali v času izrednih razmer, ko je nujno posredovanje vojske, je imel Jun tudi podporo dela oficirjev, ne pa svoje stranke. Zaradi upora, ki je edina obtožba, pri kateri predsednikova imuniteta ne velja, mu zdaj grozi celo smrtna kazen. 7. decembra se je sicer opravičil za poskus državnega udara in obljubil, da česa takega ne bo več ponovil.
