Srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki se je pred enim tednom v Bruslju pogovarjal s komisarko za širitev Marto Kos in generalnim sekretarjem zveze Nato Markom Ruttejem, se je v torek prav tako v Bruslju udeležil delovne večerje s predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom evropskega sveta Antoniom Costo. Pogovori so tekli o Kosovu, Bosni in Hercegovini, evropskih integracijah, gospodarskem sodelovanju, ukrajinski vojni in tudi o notranjepolitični situaciji v Srbiji, pa tudi o tem, ali bo Vučić v naslednjih tednih imenoval mandatarja ali pa bo razpisal še ene predčasne volitve (čeprav ima njegova stranka absolutno večino poslancev).

Prejšnji teden je 32 poslancev evropskega parlamenta na pobudo Vladimirja Prebiliča iz stranke Vesna v javnem pismu pozvalo von der Leynovo in Costo, naj se odpovesta srečanju z Vučićem, ker da bo to znak podpore njegovemu režimu v času velikih študentskih protestov »proti sistemski korupciji« in »za vrednote EU«.

Vučić bi odprl dva sklopa

Vučić je po pogovorih zvečer dejal, da Srbija ostaja še bolj zavezana evropski poti in da upa, da bodo še letos odprli dva pogajalska sklopa. Po lastnih besedah je sogovornikom dejal, da v Beogradu med nedavnimi demonstracijami niso uporabili zvočnega topa, kot trdijo protestniki, in da upa na skorajšnji prihod predstavnikov ameriške FBI in ruske FSB, ki bi ugotovili okoliščine.

Von der Leynova je po srečanju zapisala, da »smo imeli pomemben sestanek« z Vučićem, »država mora izpeljati evropske reforme, zlasti odločno pri medijski svobodi, boju proti korupciji in reformi volilne zakonodaje. Prihodnost Srbije je v EU.« Praktično enake besede je v svojem sporočilu uporabil Costa. Namerno ali ne nista zapisala, da je bilo srečanje konstruktivno, kot je prejšnji teden storila Marta Kos in bila deležna kritik z več strani.

Kako je odšel Dodik?

Vučić je pomemben za zahodne države tudi zaradi vpliva na samovoljnega predsednika Republike Srbske Milorada Dodika. Ta je v ponedeljek prišel v Srbijo in v BiH so sprožili preiskavo, ker je prečkal mejo, ne da bi ga mejna policija BiH aretirala. Za njim je namreč v BiH razpisana tiralica, potem ko mu je sarajevsko sodišče zaradi suma rušenja ustavne ureditve države odredilo mesec dni pripora.

Morda je uporabil enega od nezakonitih mejnih prehodov, pred tem so ga v Republiki Srbski pred policijo BiH varovale protiteroristične policijske enote RS. Na zborovanju v Beogradu je skupaj z Vučićem obeležil dan, ko so se leta 1999 začeli Natovi napadi na ZR Jugoslavijo (ki so ustavili vojno na Kosovu). Pred zbrano množico je hvalil Vučićevo gospodarsko politiko ter obsodil študentske proteste in Natove napade leta 1999 na Srbijo. V torek je odletel v Izrael, kjer se je udeležil konference o boju proti antisemitizmu. 

Kako razumeti Vučićeve pogovore?

Vuk Vuksanović, raziskovalec pri Beograjskem centru za varnostno politiko, na vprašanje, kako razumeti Vučićeve pogovore z najvišjimi predstavniki EU v času velikih protestov proti njemu doma, odgovarja, da si Vučić ob soočanju z najbolj resnimi notranjimi problemi in protesti ne more privoščiti sovražnega nasprotovanja kogar koli iz mednarodne arene. »To si poskuša zagotoviti s tem, da še naprej dokazuje, da je pomemben dejavnik stabilnosti v Bosni in na Kosovu. Interes politikov na Zahodu, ki ga obremenjujejo spor med EU in ZDA, vojna v Ukrajini in morebitna normalizacija odnosov med Washingtonom in Moskvo, pa je še naprej, da jim stranska žarišča napetosti, kot je Balkan, ne preusmerjajo pozornosti in energije od večjih težav, s katerimi so soočeni. Vučić poskuša pri voditeljih Nata in EU unovčiti svoj odnos z Dodikom, čigar politična prihodnost je odvisna od njega,« ocenjuje Vuksanović. Glede Kosova pa lahko Vučić po njegovem potrpežljivo čaka, da bo Albin Kurti oblikoval vlado, potem pa naredil neko enostransko potezo in se bo odzvala Trumpova administracija. »A medtem ko je mednarodna situacija ugodna za Vučića, je notranja kritična. Njegovi stiki z zahodnimi voditelji niso dovolj, da bi rešil notranje probleme, saj sedanji protesti v Srbiji niso nastali zaradi geopolitičnih dejavnikov, ampak zaradi notranjega nezadovoljstva, in nič ne kaže, da se bodo prenehali,« dodaja Vuksanović.

Priporočamo