Rodil se je leta 1908 na območju današnje Češke. V mladosti je bil znan po svojem podjetniškem duhu in brezbrižnem načinu življenja — zanimali so ga predvsem denar, igre na srečo in ženske. Vojne razmere so mu ponudile nove priložnosti za zaslužek, zato je kmalu prevzel tovarno v Krakovu, kjer so izdelovali emajlirano posodo. Njegovo delovno silo so sestavljali v glavnem Judje iz bližnjega geta.
Na ta način je hitro obogatel, ko pa je spoznal brutalnost nacističnega režima, se je njegova življenjska pot obrnila.
Prelomnica in nastanek Schindlerjevega seznama
Vpliv in bogastvo se je odločil uporabiti za zaščito svojih delavcev. Sestavil je seznam zaposlenih, ki naj bi bili "ključni za proizvodnjo", kar jih je rešilo pred deportacijo v koncentracijska taborišča. Njegova tovarna je sčasoma postala varno zavetje, Schindler pa je podkupoval nacistične uradnike, da je lahko obdržal delavce.
Ta seznam je danes znan kot Schindlerjev seznam — simbol poguma in človečnosti v času nepojmljivega nasilja.
Propad po vojni
Schindler je za reševanje Judov porabil skoraj vse svoje premoženje. Delavcem je zagotavljal tudi sorazmerno dobre pogoje za delo, po koncu vojne pa je ostal popolnoma brez premoženja.
Preselil se je v Argentino in poskusil začeti znova, a mu ni uspelo. Leta 1958 se je vrnil v Nemčijo, kjer je živel skromno, preživel pa je s pomočjo donacij judovskih organizacij. Za njegova junaška dejanja je širša javnost izvedela šele po zaslugi pričevanj preživelih.
Priznanje in zapuščina
Leta 1963 mu je izraelska vlada podelila naziv Pravičnik med narodi. Prestanek življenja je preživel skromno, precej drugače kot v časih vrhunca svoje podjetniške moči.
Umrl je leta 1974, pokopan pa je bil po lastni želji Jeruzalemu.
Ime Oskarja Schindlerja je postalo svetovno znano po izidu Spielbergovega filma "Schindlerjev seznam" leta 1993.
