Slovenija bo danes gostila ameriškega zunanjega ministra Mika Pompea, ki je te dni na evropski turneji. Od obiska si slovenska stran obeta krepitev vezi med državama. Svoja pričakovanja imajo tudi v administraciji predsednika ZDA Donalda Trumpa. Pompeo bo s slovenskim zunanjim ministrom Anžetom Logarjem namreč podpisal dvostransko izjavo o varnosti omrežij 5G. Ta sicer nikjer izrecno ne omenja prepovedi sodelovanja s kitajskima podjetjema Huawei in ZTE, gre pa njen pomen razumeti prav v tej smeri.

Podpis izjave je mogoče razumeti tudi kot nadaljnji odmik Slovenije od zahodnih oziroma jedrnih držav EU, ki takšnih izjav niso podpisale. Med državami, ki so za gradnjo omrežja 5G odprla vrata Huaweiju, je tudi sosednja Madžarska.

Sam podpis izjave na kratki rok ne bi imel večjega vpliva na slovenske operaterje ali potrošnike, bi pa utegnil vplivati na drugo fazo gradnje omrežij 5G v Sloveniji, na katero bo verjetno treba počakati še nekaj let. Hkrati lahko izjava in iz nje sledeče ukrepanje Slovenije vpliva na odnose s Kitajsko.

Pred obiskom ameriškega zunanjega ministra Mika Pompea v Sloveniji, kjer naj bi med drugim podpisal tudi izjavo o varnosti omrežij 5G, smo v Dnevnikovi analizi pogledali 10 ključnih točk tako o omrežjih 5G kot o njihovem širšem tehnološkem in družbenem pomenu.

1. Kaj je 5G?

S 5G se označuje standard pete generacije mobilnih omrežij, od katere se nadejamo predvsem višje hitrosti prenosa podatkov in manjše zamude med potovanjem podatkov od vira do cilja. Najvišjo hitrost omrežja 5G zunaj laboratorija je maja letos na testiranjih dosegla Nokia, in sicer 4,7 gigabita na sekundo. S tem je prehitela februarski rekord Ericssona za 0,4 gigabita na sekundo. V praksi bodo hitrosti za uporabnike bistveno nižje, začenši z zgornjo mejo za omrežja 4G, ki znaša 50 megabitov na sekundo. Pri omrežjih 4G se zamuda prenosa običajno giblje pri 50 milisekundah. V teoriji bi pri omrežju 5G zamuda lahko znašala tudi vsega 1 milisekundo, v povprečju pa gre računati z zamudami okoli 10 milisekund.

2. Kakšne so koristi, ki jih prinaša 5G?

Dolgoročno zna še bolj kot hitrost prenosa imeti pomembno vlogo zamuda prenosa. Sprva bi znala izboljšati odzivnost pretočnega igranja videoiger, s časom pa bi lahko močno prispevala tudi k avtomatizaciji industrije in logistike. Z enega nadzornega centra bi lahko denimo na daljavo nadzirali več žerjavov za prelaganje tovora v pristanišču. Omenja se tudi avtomatizacijo prevoza s samovozečimi avtomobili, a bo do tega verjetno preteklo še nekaj časa. S povečanjem števila naprav, ki se lahko povežejo v omrežje, pa se bo odprl prostor za še več s spletom povezanih pametnih naprav.

3. Je 5G nevaren za zdravje?

Edini znani biološki vpliv sevanja, ki ga oddaja omrežje 5G, je segrevanje. Da bi tkivo s takšnim sevanjem dejansko nevarno segreli, bi potrebovali ogromne količine energije. To bi hkrati zahtevalo energetsko in posledično tudi ekonomsko zelo neučinkovito omrežje. Nova omrežja so v praksi ravno energetsko bolj učinkovita in delujejo z nižjo močjo. Poleg tega morajo vsi operaterji pri vzpostavitvi omrežja upoštevati predpisane mejne vrednosti, ki so v Sloveniji celo bistveno strožje v primerjavi z mednarodnimi standardi. Pri slednjih mejne vrednosti za omrežja 5G znašajo približno 10 W/m2, kar je 100-krat manj od naravne svetlobe ob sončnem dnevu.

4. Kakšne oblike omrežij 5G poznamo?

Načeloma obstajata dve glavni različici omrežij 5G – samostojno in nesamostojno. V prehodni fazi, ko se šele vzpostavljajo prva omrežja 5G, bodo močno prevladovala nesamostojna omrežja. Slednja so zgolj nadgradnja obstoječih omrežij 4G z opremo, ki se priključi na obstoječo infrastrukturo, prinaša pa predvsem višje hitrosti prenosa podatkov in bodo zadovoljila predvsem potrebe povprečnih potrošnikov. Za prehod na avtomatizirano oziroma pametno industrijo bo potreben prehod na samostojno omrežje 5G. Takšnih omrežij ni mogoče vzpostaviti z zgolj nadgradnjo obstoječih, temveč zahtevajo postavitev nove infrastrukture. Samostojna omrežja 5G prinašajo tudi bistveno manjšo zamudo prenosa v primerjavi z nesamostojnimi omrežji 5G. S prvim samostojnim komercialnim omrežjem 5G z nacionalno pokritostjo na svetu se je 4. avgusta pohvalil T-Mobile v ZDA.

5. Je ameriško nasprotovanje Huaweiju del Trumpove politike Najprej Amerika?

Odgovor na to vprašanje je zapleten. Na prvo žogo kaže, da ni tako. Okoli preloma tisočletja je bilo na svetu sedem velikih proizvajalcev omrežne infrastrukture za 2G: francoski Alcatel, finska Nokia, nemški Siemens, švedski Ericsson, ameriška Motorola in Lucent ter kanadski Nortel. Kitajskih proizvajalcev tedaj še ni bilo na vidiku. Zadnjih 10 let se je rivalstvo skrčilo na vsega štiri podjetja. Od sedmih velikih sta ostala zgolj Ericsson in Nokia, ki je v vmesnem obdobju doživela številne združitve in lastniška prestrukturiranja. Na novo pa sta se pojavila kitajska ZTE in Huawei. V zadnjih letih sta na področju omrežij 4G in tudi 5G največja konkurenta ter največja igralca Huawei in Ericsson. Zelo pomembna je tudi Nokia, ki je dominantna predvsem v Indiji.

Prepoved kitajskih ponudnikov na prvi pogled torej koristi predvsem evropskim proizvajalcem. Se pa ob tem poraja vprašanje, ali pritiski na ravni 5G niso del širše bitke, ki se bije na ravni čipov za povezane naprave oziroma pametne telefone. Na tem področju, ki po ekonomski vrednosti predstavlja večjo pogačo v primerjavi z infrastrukturo za omrežja 5G, je dolgo kraljeval ameriški Qualcomm. Ta je v zadnjih letih dobil močno konkurenco v Huaweiju in njihovih procesorjih kirin. Če bi Huawei imel primat na področju infrastrukture 5G, bi lahko zaradi zaokroženosti in večje kompatibilnosti tehnologije pridobil tudi prednost pred Qualcommom na področju čipov. Po drugi strani pa bi ameriški odpor do Nokie in Ericssona iz morebitnih varnostnih razlogov verjetno znal biti manjši tudi zato, ker sta Finska in Švedska tesni zunanji partnerici zavezništva Nato, kar Kitajska ni.

6. V čem je prednost Huaweijeve opreme in kako so prišli do tako velikega tržnega deleža?

Huawei si je velik delež sprva pridobil tudi po zaslugi zelo agresivne cenovne politike, s katero je šel na roko operaterjem, ki so morali zaradi propada drugih proizvajalcev zamenjati infrastrukturo. Danes Huawei ni več cenovno najbolj ugoden ponudnik, hvali pa se delavnost in odzivnost njihovih zaposlenih, ko gre za odpravljanje težav. Zanemariti ne gre niti deleža investicij v razvoj in raziskave, ki znaša od 13 do 15 odstotkov njihovih letnih prihodkov. Povprečje na področju industrije informacijsko-komunikacijskih tehnologij je okoli 10 odstotkov. Tudi pri Huaweiju pa svojo največjo prednost vidijo v tem, da kot edini ponujajo zares celostno zaokroženo in povsem združljivo zgodbo, od omrežij, umetne inteligence, storitev v oblaku, strežnikov do čipov s podporo 5G in mobilnikov.

7. Kaj Huaweiju očitajo ZDA in kaj na to odgovarjajo pri podjetju?

ZDA Huaweiju očitajo, da v svoje izdelke vgrajuje zadnja vrata za vohunjenje v korist kitajskih oblasti. Pri Huaweiju očitke strogo zavračajo in pravijo, da ZDA svojih trditev nikdar niso podkrepile z dokazi. V odgovor na ameriške očitke so v Evropi postavili tudi tri centre za transparentnost kibernetske varnosti, kjer je možno testirati izvorno kodo, opremo in druge sestavne dele njihove tehnologije.

8. Je varnost omrežja odvisna zgolj od opreme?

Član uprave Telekoma Slovenije, zadolžen za tehnologijo, mag. Matjaž Beričič nam je pojasnil, da je vsaj enakega pomena kot oprema tudi usposobljenost in kvalitetno delo operaterja. »Operater lahko s svojimi ukrepi odpravi varnostne težave opreme, hkrati pa tudi varna oprema, brez primernega ravnanja operaterja, ni zagotovilo za varnost omrežja,« je povedal.

9. Kaj pomeni morebitna prepoved omrežij 5G za Slovenijo in slovenske operaterje?

V Sloveniji operaterja Telemach in A1 trenutno izvajata teste omrežij 5G. Pri Telemachu od leta 2015 kot glavnega dobavitelja opreme uporabljajo Huawei. Pri A1 uporabljajo Nokiino tehnologijo. Vzpostavitev prvega komercialnega nesamostojnega omrežja 5G v Sloveniji pa je konec julija razglasil Telekom Slovenije, ki uporablja Ericssonovo opremo.

Morebitna prepoved sodelovanja s Huaweijem bi od velike trojice operaterjev v Sloveniji imela ta hip vpliv predvsem na Telemach. Tudi pri tem podjetju pa so nam pojasnili, da ne pričakujejo nenadne prepovedi, temveč naj bi do tega prišlo po več letih. Pričakujejo, da bo to sovpadlo z življenjskim ciklom njihove trenutne telekomunikacijske opreme. Prepoved bi zato najverjetneje vplivala šele na drugo fazo vzpostavitve omrežij 5G v Sloveniji, ko bi operaterji začeli postavljati samostojno različico. Bi pa zmanjšanje konkurence na trgu tedaj lahko poslabšalo pogajalski položaj operaterjev ter dvignilo končne stroške investicij v izgradnje omrežij. Razlike v teh stroških praviloma na koncu občutimo tudi potrošniki.

10. Kaj podpis izjave z ZDA pomeni za geopolitični položaj Slovenije?

Slovenija bi se s podpisom pridružila nekaterim vzhodnim državam EU, kot so Latvija, Estonija, Češka, Poljska in Romunija, ki so z ZDA že podpisale izjavo o varnosti omrežij 5G. Države v zahodni Evropi, kamor se Slovenija umešča tudi s svojo deklaracijo o zunanji politiki, tega niso storile. Podpis izjave je tako v določenem delu zunanje politike možno razumeti tudi kot nadaljnji odmik od jedrnega dela EU. S Huaweijem pri izgradnji omrežij 5G sodeluje tudi Madžarska. S podpisom izjave o varnosti 5G Slovenija predvsem krepi vezi z ZDA, ki so bile eden prednostnih ciljev tudi že pri Šarčevi vladi. Hkrati podpis izjave pomeni določeno napetost za slovenske odnose s Kitajsko. A da bi te napetosti utegnile dejansko poslabšati odnose s Pekingom, bo vidno šele, ko bo država sprejela tudi uradno stališče glede prisotnosti Huaweija v omrežjih 5G.

Priporočamo