Vrhovno sodišče je začasno razveljavilo odstavitev 59-letnega direktorja izraelske varnostne agencije Šin Bet Ronena Bara. Vlada je namreč v noči s četrtka na petek soglasno odobrila njegovo odstranitev z vrha Šin Beta, tako da bi moral biti zamenjan 8. aprila. Hkrati je napovedala, da bodo v nedeljo glasovali o odstavitvi državne tožilke Gali Baharav-Miara, ki velja za veliko zagovornico neodvisnosti sodstva in nasprotnico vlade, ker so v njej vse bolj očitne nedemokratične tendence 75-letnega premierja Benjamina Netanjahuja. Tudi prekinitev dvomesečnega premirja v Gazi ta teden in nadaljevanje vojne mnogi pripisujejo premierjevim osebnim interesom, saj bi v miru njegova vlada najbrž razpadla, Netanjahuja pa bi sodno preganjali zaradi suma korupcije.
»Odstavljajo me zaradi preiskave afere«
Bar, ki se je izognil omenjeni nočni seji vlade, je v odprtem pismu napisal, da je vladni postopek njegove odstavitve v nasprotju z uveljavljenimi standardi, tudi zato, ker proti njemu niso navedli konkretnih razlogov. Kot pravi motiv za svojo odstranitev je navedel, da je Šin Bet preiskoval afero Katargate, in vladno vlogo pri napakah, ki so privedle do 7. oktobra 2023, ko je Hamas ubil okoli 1200 Izraelcev, 251 pa jih je ugrabil. Pri Katargatu je med drugim premier Netanjahu osumljen, da je leta 2012 iz Katarja prejel 50 milijonov dolarjev (48 milijonov evrov).
Netanjahu brani vladno odločitev o zamenjavi šefa obveščevalne službe s trditvijo, da Bar ne uživa njegovega zaupanja, tudi zato ne, ker se zavzema za »preveč mehak način« reševanja talcev. Po premierjevih besedah je šele po tem, ko so zamenjali Bara na pogajanjih, prišlo do uspešnih sporazumov o izpustitvi talcev. Bar pa mu odgovarja, da je osvoboditev 25 izraelskih talcev (za 1900 palestinskih jetnikov) v zadnjih dveh mesecih njegovo delo in da njegova odstranitev s pogajanj ni pripomogla k nadaljnji izpustitvi talcev.
Grožnja z nadaljnjim polaščanjem Gaze
Izraelski obrambni minister Izrael Kac, ki se očitno čuti močnega ob podpori Donalda Trumpa, je medtem zagrozil, da bo njihova vojska zasegla še več ozemlja v Gazi, če Hamas ne bo osvobodil vseh talcev. »Če teroristična organizacija Hamas še naprej ne bo hotela osvoboditi talcev, ima vojska navodila, da se polasti dodatnega območja Gaze in na njem evakuira prebivalce. Bolj ko bo Hamas vztrajal pri zavračanju osvoboditve talcev, več ozemlja bo priključenega Izraelu.« Med sredstvi, ki jih namerava Izrael uporabiti za pritisk na Hamas, je naštel zračne napade, napade z morja in kopnega, evakuacijo prebivalcev Gaze proti jugu in izvedbo načrta ameriškega predsednika Trumpa o prostovoljni izselitvi prebivalcev iz Gaze.
Hamas je v petek sporočil, da še vedno razpravlja o predlogu ameriškega posebnega odposlanca Steva Witkoffa, ki predlaga podaljšanje premirja za izpustitev talcev in pogajanje za trajno prekinitev spopadov. Izraelski siloviti napadi, ki so v noči s ponedeljka na torek končali dvomesečno premirje in so v treh dneh v Gazi – predvsem med funkcionarji Hamasa in njihovimi družinami ob praznovanju ramadana – zahtevali več kot 500 življenj, se niso nadaljevali v petek, vsaj tako je veljalo do večera. V petek pa je Hamas iz Gaze izstrelil še dve raketi proti Izraelu, potem ko je že tri v četrtek, a nobena ni povzročila ne škode ne žrtev.
Izraelski predsednik Izak Hercog pa je v četrtek v videu izjavil, da je »močno zaskrbljen«, ker so se spet začeli izraelski napadi v Gazi. Sicer zelo redko kritizira premierja Netanjahuja, ki ga tudi tokrat ni imenoval. »Nemogoče je razmišljati o naših ponovnih napadih in hkrati o prizadevanju za vrnitev naših talcev,« je dejal.
