Tunizijci so, delno tudi zaradi zahteve združene opozicije, množično bojkotirali sobotne parlamentarne volitve, saj je bila udeležba komaj 8,8-odstotna. Fronta za nacionalno odrešitev, v kateri so vse pomembne opozicijske skupine, od islamistov do zmerne levice, je zato 64-letnega predsednika Kaisa Saieda pozvala, naj odstopi. Prav on je hotel te volitve, da bi končal proces prevzemanja absolutne oblasti, ki ga je začel julija lani.
Najnižja udeležba v zadnjem desetletju
Samo 803.000 od 9,2 milijona volilnih upravičencev je po podatkih volilne komisije v soboto odšlo na volišča. Menda gre za svetovni rekord. Vsekakor je to veliko manj kot na demokratičnih parlamentarnih volitvah v letih 2011, 2014 in 2019, ko je bila volilna udeležba 51-, 68- in 41-odstotna. Predsednik volilne komisije, ki je očitno Saiedov človek, je dejal, da je bila tokrat udeležba sicer »skromna«, a »ni bila tako zelo slaba, glede na to, da ni bilo – kot v preteklosti – kupovanja glasov z denarjem iz tujine«.
»Po tem fiasku zahtevamo, da (predsednik) odstopi,« pa je povedal ugledni 78-letni levosredinski politik Ahmed Najib Chebbi, ki vodi združeno opozicijo, torej Fronto za nacionalno odrešitev. Opozicija je na čelu z zmerno islamistično stranko Enahda Tunizijce tudi pozvala k množičnim protestom z zahtevo po novih predsedniških volitvah.
Način volitev je bil zdaj nedemokratičen, ker se za poslance niso smeli potegovati strankarski kandidati, ampak samo predstavniki lokalne skupnosti. Nov parlament, ki naj bi zamenjal demokratičnega, katerega delo je Saied zamrznil julija lani, bo imel manj pristojnosti, kot jih je imel demokratični. Po novi, Saiedovi ustavi predsednik države določi vlado, ki ne potrebuje potrditve v parlamentu. Podobno vsemogočen je predsednik pri imenovanju sodnikov.
Ustavni pravnik si je prilastil vso oblast
Po zmagi na demokratičnih predsedniških volitvah oktobra 2019 je univerzitetni profesor ustavnega prava Saied, ki velja za konservativca, poudarjal, da sta zanj najpomembnejši stvari zakonitost in upoštevanje ustave. Dve leti pozneje si je ob neprepričljivem sklicevanju na ustavo prilastil vso oblast, ustavil delo parlamenta, odpravil imuniteto poslancev, vse z utemeljitvijo, da hoče preseči ohromljenost vlade, nastalo zaradi strankarskega pričkanja v parlamentu, in ustaviti gospodarsko nazadovanje.
Velik del Tunizijcev je pozdravil ta predsedniški puč, ker so bili nezadovoljni s strankarsko demokracijo in tedanjo koalicijsko vlado pod vodstvom Enahde. Ta namreč ni izboljšala gospodarske situacije in je slabo vodila boj proti pandemiji. Zlasti za siromašne, ki zajemajo večji del Tunizijcev, je Saied predstavljal upanje. A letos, ko naj bi BDP padel za kar 8 odstotkov, se je njihov že tako slab življenjski standard samo še poslabšal, hrana je vse dražja in primanjkuje mleka, sladkorja ter surovega masla. Zato predsednikova priljubljenost strmo pada. Tudi dolžniška kriza je vse hujša in le še Mednarodni denarni sklad lahko prepreči bankrot Tunizije.
