Izraelska vlada Benjamina Netanjahuja je v Gazi prekinila dvomesečno premirje najprej z letalskimi napadi, zdaj pa še z vse obsežnejšo kopensko operacijo, ki so jo včeraj razširili na gosto poseljeni sever palestinske enklave. Včeraj opoldne so iz civilne zaščite v Gazi sporočili, da so izraelski napadi, predvsem letalska bombardiranja, v dveh dneh in pol ubili 504 ljudi, od tega 190 mladoletnikov, še 196 ljudi je pogrešanih, menda so pod ruševinami.

Izraelski obrambni minister Izrael Kac je poslal prebivalcem Gaze »zadnje svarilo« z zahtevo, da osvobodijo vse talce in se znebijo Hamasa, ki je v Gazi na oblasti od leta 2007. »Če vsi talci ne bodo osvobojeni in če Hamas ne bo v celoti izginil iz Gaze, bo Izrael izvedel to, česar doslej še nihče ni videl,« je dejal v videu. Od 251 talcev, ki so jih hamasovci in druge palestinske skupine ugrabili 7. oktobra 2023, jih je v Gazi še 58, od tega jih je menda 34 že mrtvih.

ZDA »povsem podpirajo« Izrael

Netanjahujeva vlada je premirje, med katerim so dosegli osvoboditev 25 izraelskih talcev, tako vrgla skozi okno. »Vojna se je vrnila, razseljevanje in smrt sta se vrnila,« je za Reuters dejal 29-letni Samed Sami, ki z družino živi v šotoru na prostem. Izraelski premier naj bi zdaj hotel likvidirati vse voditelje Hamasa. Izjavil je, da so napadi v zadnjih dneh šele začetek in da bodo odslej vsakršna pogajanja potekala med izraelskimi napadi. V Beli hiši, pred katero so v sredo potekali protiizraelski protesti, trdijo, da Hamas noče izpustiti talcev in je tako namesto premirja izbral vojno. Predsednik Donald Trump »povsem podpira izraelsko vojsko v njenih operacijah v zadnjih dneh« in »zelo jasno je dal vedeti, da Hamas čaka pekel, če ne bo izpustil talcev«, je dejala predsednikova govornica Karoline Leavitt.

People walk among destroyed buildings in Gaza, as viewed from the Israel-Gaza border, March 20, 2025. REUTERS/Amir Cohen

Združeni narodi icenjujejo, da je 70 odstotkov Gaze porušene. Foto: Reuters

Izrael je najprej v noči s ponedeljka na torek začel silovito napadati iz zraka, potem je začel s kopenskimi operacijami in znova zavzel šest kilometrov širok koridor Nezarim, s čimer je onemogočil promet med južnim in severnim delom enklave. Iz koridorja, ki poteka sredi Gaze, se je izraelska vojska v skladu s sporazumom s Hamasom umaknila pred petimi tedni, torej tri tedne po začetku premirja.

Včeraj je izraelska vojska nadaljevala operacije na severu enklave ob obali. Pred temi je, kot sama trdi, napadla »infrastrukturo teroristov in Hamasova izstrelišča protitankovskih izstrelkov na tem območju«, torej ob severnem delu obale. V noči pred tem je izraelsko letalstvo v enklavi napadlo »več deset objektov, ki pripadajo teroristom«.

Streljali tudi iz Jemna

Hamas je včeraj prvič odgovoril na izraelske napade, in sicer, kot trdijo njegovi predstavniki, »s salvo raket M90 nad Tel Avivom«. Po trditvah izraelske vojske je šlo za tri rakete, eno so sestrelili, dve pa naj bi padli na nenaseljeno območje. V osrednjem delu Izraela so slišali sirene. Zgodaj zjutraj pa so tulile zaradi izstrelka, ki so ga nad Izrael iz Jemna poslali hutijevci. Izraelci so ga prestregli, še preden je dosegel njihovo državo.

Hamas je dal vedeti, da potekajo pogajanja z mednarodnimi posredniki, ki si prizadevajo ustaviti izraelsko ofenzivo. Hamas zahteva, da Izrael takoj prekine napade in da se začno pogajanja o drugi fazi premirja, kot jih predvideva dogovor. Prva faza se je začela 19. januarja, načeloma za šest tednov. V drugi fazi bi se morala izraelska vojska povsem umakniti iz Gaze, Hamas pa bi osvobodil vse talce. A Netanjahu zdaj zahteva nova pogajanja s pomočjo posebnega ameriškega odposlanca za Bližnji vzhod Steva Witkoffa (ki je zadolžen tudi za Ukrajino).

Voditeljica diplomacije EU Kaja Kallas je v torek – ko še ni bilo kopenskih operacij, a je bilo že več sto mrtvih – izjavila, da so izraelska silovita bombardiranja enklave, ki pomenijo konec dvomesečnega premirja, nesprejemljiva. 

Priporočamo