Romunsko ministrstvo za obrambo je po preiskavi ugotovilo, da so rezervisti po odhodu iz aktivne službe množično podpisovali pogodbe z zasebnimi varnostnimi podjetji, ki delujejo v Demokratični republiki Kongo.
Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so nekateri aktivni vojaki med starševskim dopustom sodelovali v bojih v Kongu pod poveljstvom Horațiuja Potre, plačanca, ki je zaslovel kot varnostnik nekdanjega proruskega predsedniškega kandidata Călina Georgesca.
Po podatkih ministrstva za obrambo se je 466 vojakov, ki so bili premeščeni v rezervo – zaradi dosežene starostne meje, odstopa ali zdravstvenih razlogov – v Kongu udeležilo dejavnosti, povezanih z varnostjo.
Preiskava je pokazala, da so ti vojaki kršili več zakonov in določb svojih pogodb, vključno z zapustitvijo države brez dovoljenja ter opravljanjem dejavnosti zunaj svojih uradnih vojaških dolžnosti.
Primer enega vojaka je že bil predan vojaškemu tožilstvu, zoper preostalih šest pa bodo sproženi podobni pravni postopki.
Najemniški vojaki v Kongu
Dokaz o sodelovanju romunskih najemnikov je bila predaja skoraj tristoterice vojakov mirovnim silam OZN, potem ko so jih obkolili v mestu Goma v vzhodnokongovski provinci Severni Kivu. Tam so bili v službi kongovske vlade, ki jih je najela za boj proti upornikom M23.
Po poročanju več tujih medijskih hiš so najeti vojaki prejemali približno 5.000 evrov na mesec, medtem ko redni vojaški naborniki prejmejo okoli 100 dolarjev – včasih pa ostanejo celo brez plačila. Po informacijah strokovnjakov Združenih narodov sta bili leta 2022 vključeni dve zasebni vojaški podjetji za okrepitev tamkajšnjih sil.
Prva je bila Agemira RDC s sedežem v Bolgariji in v lasti francoskega poslovneža Olivierja Bazina. Zaposlovala je nekdanje vojake iz Bolgarije, Belorusije, Gruzije, Alžirije in Francije.
Temu podjetju se je kmalu pridružilo še Asociația RALF, ki jo je vodil Horațiu Potre. Po njegovih besedah je velik del njegovih najemnikov v preteklosti služil v francoski Tujski legiji – enotah francoske vojske, v katerih lahko služijo tujci.
Boj za surovine v srcu Afrike
Z minerali bogati vzhodni del države pretresajo nemiri že več kot 30 let, vse od ruandanskega genocida leta 1994.
Številne oborožene skupine tekmujejo z osrednjimi oblastmi za moč in nadzor nad potencialnim bogastvom te ogromne države.
Nestabilnost vpliva tudi na sosednje države, kar je imelo uničujoče posledice – najhujše v 90. letih, ko sta v dveh velikih spopadih, poimenovanih tudi afriški svetovni vojni, umrla dva milijona ljudi.
Konflikt je tudi etnični – med Tutsiji in Hutujci – in se je razširil iz sosednje Ruande.
V zadnjem obdobju nasilja sta glavni strani na bojišču kongovska državna vojska in uporniki M23, ki so večinoma Tutsiji in jih podpira Ruanda. Ti so v zadnjih mesecih prevzeli nadzor nad velikimi območji v provinci Severni Kivu. Največji uspeh je bilo zavzetje skoraj milijonskega mesta Goma.
Kongovska vlada v Kinšasi s težavo nadzoruje province na vzhodu države, ki so oddaljene več kot 1.500 kilometrov zračne razdalje, do njih pa ne vodijo asfaltirane ceste.
