Pred samo nekaj meseci so imeli konservativci, ki jih vodi ognjevit populist in Trumpov posnemovalec, 46-letni Pierre Poilievre (»Najprej Kanada« je njegovo geslo, prirejeno po Trumpovem »Najprej Amerika«), v raziskavah javnega mnenja orjaško prednost pred liberalci, ki so na oblasti že desetletje. Januarja je kar 47 odstotkov Kanadčanov trdilo, da bi na volitvah (redne so bile predvidene v oktobru letos) glasovali za konservativce. Pred vladajočimi liberalci so imeli 27 odstotkov prednosti.
Liberalci so se kljub dolgoletnemu, karizmatičnemu premierju Justinu Trudeauju (njegov pokojni oče Pierre Trudeau je bil liberalni premier 12 let), priljubljenemu tudi po svetu, spustili na pičlih 20 odstotkov. Največ »zaslug« za to je imel ravno Pierre Poilievre, ki je poslanec že od 21. leta. Gre za karierističnega desničarskega populističnega politika, ki se v življenju nikoli ni ukvarjal z ničimer drugim kot s politiko. Za vodjo konservativcev so ga izvolili leta 2022, potem ko je bil zastavonoša »konvoja svobode« voznikov tovornjakov, ki so s tovornjaki preplavili Ottawo, da bi protestirali proti kovidnim karantenam.
Posnemanje Trumpa se mu je maščevalo
Kot vodja konservativcev je sprožil neustavljiv in zelo učinkovit plaz napadov na medije in Trudeauja. Lani aprila ga je predsedujoči v parlamentu začasno nagnal iz parlamenta, ker je Trudeauja razglasil za »usekanega premierja, ki podpira usekano politiko«. Vseeno je Poilievre, ki mu pripisujejo plejbojski videz, s katerim naj bi privlačil več volilcev kot volilk in več mlajših kot starejših volilcev, še januarja letos, ko se je pogledal v zrcalo, samega sebe videl kot naslednika Trudeauja na premierskem položaju. Posnemanje Trumpa se mu je maščevalo.
En odstop in dva nastopa sta zelo hitro spremenila vse ter verjetno pokopala njegove premierske ambicije. Šestega januarja je Justin Trudeau odstopil in sprožil izbor naslednika, 20. januarja pa je v kanadski južni sosedi, ZDA, drugič kot predsednik zaprisegel Donald Trump, ki je proti Kanadi sprožil carinsko vojno. Na samosvoj način jo je oplemenitil z ozemeljskimi apetiti – Kanado je začel razglašati za bodočo 51. zvezno državo. Že prej je o Trudeauju rad govoril kot o guvernerju, ne kot o premierju. »Moj problem s Kanado je ta,« je dejal Trump na televiziji, »da bi morala biti 51. ameriška zvezna država, ker mi (ZDA) subvencioniramo Kanado z 200 milijardami dolarjev na leto. Ne potrebujemo njenih avtov, ne potrebujemo njenega lesa, ne potrebujemo njene energije, ne potrebujemo ničesar.«
Carney se je postavil proti Trumpu
Rejtingi liberalcev so se začeli popravljati takoj, ko je »nastopil« 60-letni nekdanji guverner kanadske in angleške centralne banke Mark Carney, ki se je že prej spogledoval s politično kariero. Sporočil je, da bo kandidiral za vodjo liberalcev in premierja, obenem se je najbolj odločno med kanadskimi politiki javno, domoljubno in strokovno (kot reševalec kriz) postavil po robu Trumpovi trgovinski vojni in ozemeljskim apetitom.
Njegovo ključno sporočilo, ki je pozornost Kanadčanov, ponosnih na Kanado, z domačih problemov preusmerilo na zunanjo trumpovsko nevarnost in prineslo dramatičen preobrat v raziskavah javnega mnenja, je bilo: »Minili so časi, ki so temeljili na poglabljanju integracije naših ekonomij in tesnem varnostnem ter vojaškem sodelovanju z ZDA.« Samo nekaj tednov po tistem, ko so liberalci Carneyja z veliko večino izvolili za novega vodjo in je sredi marca zaprisegel kot novi, 44. kanadski premier, je razpisal ponedeljkove predčasne volitve.
Zmanjševanje prednosti
Ko se je Carney odločil za to, so imeli liberalci 8-odstotno prednost pred konservativci. Ta se je v zadnjih dneh pred volitvami zmanjšala na štiri odstotke. V nekaterih raziskavah je tudi manjša. Povprečje raziskav kaže, da bodo liberalci dobili 42 odstotkov glasov in – zaradi »britanskega« večinskega sistema volitev – večino v novem parlamentu, konservativci pa 39 odstotkov glasov.
Manjšim strankam, kot sta quebeški Bloc Québécois in Novi demokrati, napovedujejo veliko izgubo poslanskih sedežev. Liberalcem se še vedno nasmiha zmaga, a izid volitev utegne biti veliko tesnejši od napovedi, morebiti celo prinese presenečenje. Kanadski parlament ima podobno strukturo kot britanski: izvoljeni spodnji dom, poslansko zbornico s 308 člani, in imenovani zgornji dom, senat (namesto britanske lordske zbornice) s 105 člani.
