Ameriški podpredsednik J.D. Vance, ki je bil po znanih podatkih ob hrvaškem premierju Andreju Plenkoviću, zadnji tuji visoki politik, ki ga je Frančišek sprejel, je dejal: »Sočustvujem z milijoni kristjani po vsem svetu, ki so ga imeli radi. Vesel sem bil, da sem ga včeraj (v nedeljo) videl, čeprav je bil očitno zelo bolan.«
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je zapisala, da je papež »navdihoval milijone, tudi mnoge zunaj katoliške cerkve, s svojo skromnostjo in ljubeznijo do tistih z manj sreče«.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da se je Frančišek med svojim papeževanjem »vedno postavil na stran najranljivejših in najbolj krhkih in to je storil ponižno. V tem času vojne in brutalnosti je imel občutek za drugega, za najšibkejše.«
Britanski kralj Karel III. je zapisal, da se bo papeža spominjal »po sočutju, skrbi za enotnost cerkve in neomajni zavezanosti skupnim ciljem ljudi vseh verstev sveta in tistim dobre volje, ki delajo v korist drugih«.
Bodoči nemški kancler Friedrich Merz je sporočil, da se bomo papeža Frančiška spominjali po vztrajni predanosti najšibkejšim v družbi. »Vodila sta ga ponižnost in vera v božjo milost,« je zapisal.
Ruski predsednik Vladimir Putin je zapisal, da je papež »dejavno spodbujal razvoj dialoga med rusko pravoslavno ter rimskokatoliškimi cerkvami in tvorno sodelovanje med Rusijo in Svetim sedežem«.
Palestinski predsednik Mahmud Abas se je Frančišku poklonil kot zvestemu prijatelju Palestincev, egiptovski predsednik Abdul Fatah Al Sisi pa je zapisal, da je bil Frančišek »glas miru, ljubezni in sočutja«.
