V ponedeljek se je s predsednikom Aleksandrom Vučićem v njegovem uradu srečal eden od voditeljev demokratične opozicije Dragan Đilas. Sešla sta se, da bi zmanjšala napetosti zaradi politične krize v Beogradu, kjer večina v opoziciji zahteva ponovitev volitev v mestno skupščino, ki odloča tudi o županu. Volitve so potekale 3. aprila, hkrati s predsedniškimi in parlamentarnimi.
Đilas, ki ima avtoriteto uspešnega beograjskega župana v letih 2008–2013 (ko je bil žrtev medijske kampanje), je po pogovorih z Vučićem, ki so trajali dobro uro, novinarjem dejal, da so bili naporni in da bo predsednik države svoje stališče predstavil do konca tedna. Đilas je poudaril, da bo brez ponovitve volitev mestna oblast nelegitimna, saj naj bi bilo na voliščih 3. aprila preveč nepravilnosti. Poleg tega se sklicuje na pat položaj v mestni skupščini. Po Đilasovih trditvah naj bi namreč Vučićeva Srbska napredna stranka (SNS) in njena koalicijska Socialistična stranka imeli točno polovico mestnih svetnikov, to je 55, ravno toliko pa opozicija, ter da bi bilo tudi zato treba do konca leta organizirati nove volitve v boljših pogojih. Vučić pa je po navedbah Đilasa dejal, da imajo večino za izvolitev župana. Sam predsednik države sicer po pogovorih s Đilasem novinarjem ni dal izjave. To je deloma pokvarilo dober vtis, ki ga je pustilo njegovo srečanje z voditeljem opozicije.
Kdo vse zares je v opoziciji
Pred volitvami je demokratična opozicija upala, da bo zmagala v Beogradu in dobila župana. A Združena Srbija, koalicija okoli Đilasa, je dobila le 27 mestnih poslancev, okoljevarstveno gibanje Moramo pa 13, torej le 40 od 110 poslancev. Ostalih 15 »opozicijskih« sedežev so zasedle tri proruske nacionalistične koalicije, ki pa so deloma pripravljene sodelovati s SNS in Vučićem. Dve od teh treh skrajno desnih formacij sta tako v ponedeljek že glasovali skupaj s SNS in socialisti proti novim volitvam v mestno skupščino.
Predvolilne ankete so sicer napovedovale izide, o kakršnih zdaj govori opozicija, ki tudi trdi, da ji je v Beogradu SNS ukradla zmago. Vendar je za to deloma kriva opozicija sama, ker ni dovolj nadzirala volitev v glavnem mestu. Volilna komisija pa je za to soboto odredila ponovitev volitev le na štirih beograjskih voliščih, kar je premalo, da bi se lahko razmerje sil v mestni skupščini kakor koli spremenilo. V vsej Srbiji bodo parlamentarne volitve ponovili na 55 voliščih, med drugim zaradi tega, ker ni bilo zapisnika o delu volilnega odbora ali ker zapisnika niso podpisali vsi trije člani volilnega odbora, ponekod pa so napake pri preštevanju glasov.
Ko se o ponovitvi volitev pogovarjajo veljaki
Zdaj ima Vučić sicer priložnost, da bi s tem, ko bi odobril ponovitev volitev v Beogradu, na laž postavil obtožbe, da je avtokrat. Vsekakor pa se ni treba sprenevedati glede neodvisnosti volilne komisije, saj mu je ta podrejena in odloča tako, kot hoče on. Jasno pa je tudi, da dogovor glede novih volitev med Vučićem in Đilasom, dvema političnima veljakoma, ne bi bil po zakonu oziroma demokratičnih standardih. Bi pa gotovo zmanjšal napetosti.
Bo pa tudi za Vučića problem, če bo opozicija ves čas v naslednjih letih postavljala pod vprašaj legitimnost mestne skupščine in župana. Če bi v Beogradu, v katerem je skoraj polovica gospodarske moči Srbije, prišlo do protestov in blokade cest, kot se je pred izbruhom epidemije tudi redno dogajalo, to Vučiću gotovo ne bi bilo pogodu.
