Prvič v zgodovini so za vietnamskimi vojaškimi enotami v paradi korakali tudi manjši kontingenti kitajskih, laoških in kamboških vojakov. Helikopterji z državno zastavo in vojaški lovci so preletavali območje parade v bližini Palače ponovne združitve.
V paradi je sodelovalo približno13.000 ljudi, vključno z vojaki, milicami, veterani in domačini.
Vrhunec bo večerni šov z droni in ognjemetom.
Praznovanja se bodo zaključila danes okoli devetih zvečer po vietnamskem času s 15-minutnim šovom več kot 10.500 osvetljenih dronov.
10,518 drones at a time! China has turned science fiction into reality.
— Li Zexin (@XH_Lee23) April 30, 2025
A Chinese company set a new Guinness World Record for the most drones flying simultaneously during the celebration of Vietnam's unification. pic.twitter.com/caxijzync8
Šov, ki podira tudi Guinnessov rekord, so si prebivalci Hošiminha lahko ogledali že v ponedeljek zvečer, ko je potekala generalka.
Med približno 15-minutno predstavo so droni razsvetlili nočno nebo z oblikami, ki so prikazovale ključne zgodovinske in sodobne simbole Vietnama. Med temi so bile podobe legendarnega tanka št. 390, ki je 30. aprila 1975 prodrl skozi vrata Palače neodvisnosti, danes znane kot Palača ponovne združitve, in portret takratnega predsednika Ho Ši Minha.
Dolga vietnamska vojna
Vietnamska vojna je bila državljanska vojna, ki pa se je v globalno kolektivno zavest zapisala predvsem v tistem delu, ko so se na strani Južnega Vietnama v vojno vključile ZDA.
Vojna se je sicer začela leta 1954, kmalu po osamosvojitvi izpod francoske kolonialne oblasti, iz katere je Vietnam izšel po 17. vzporedniku razdeljen na severno in južno polovico. Sever je, pod vodstvom komunistične partije, dobival pomoč iz Sovjetske zveze.
Jug je bil politično precej bolj nestabilen, sploh po vojaškem državnem udaru leta 1963 ob tihi podpori ZDA, ki jih je takrat vodil predsednik John F. Kennedy. Njegov naslednik Lyndon B. Johnson je močno povečal prisotnost ameriške vojske v Vietnamu, ki je imela leta 1969 v državi več kot pol milijona vojakov. Ti so se spopadali predvsem z odporniškim gibanjem Narodnoosvobodilna fronta Južnega Vietnama, znanim kot Vietkong, ki ga je podpiral Sever.
Pod ameriškim predsednikom Richardom Nixonom se je ameriška strategija usmerila predvsem v obsežna letalska bombardiranja, ki so jih ZDA razširile tudi v sosednjo Kambodžo. Do konca vojne so ZDA na Vietnam in Kambodžo, preko katere se je oskrboval Vietkong, odvrgle več kot pet milijonov ton bomb, kar je dvakrat več, kot jih je bilo odvrženih tekom celotne druge svetovne vojne. V vojni je umrlo približno 3 milijone Vietnamcev in skoraj 60.000 ameriških vojakov.
ZDA so se do leta 1972 večinoma umaknile iz Vietnama in leto kasneje z voditelji Severnega Vietnama podpisale mirovni sporazum. Za ZDA se je vietnamska vojna s tem končala, a državljanska vojna se je nadaljevala. Končala se je 30. aprila 1975, ko je komunistični Severni Vietnam zavzel Sajgon. Dogodek se je v zahodnjaški zgodovinski spomin zapisal predvsem s slavno fotografijo ameriškega helikopterja, ki je s strehe ameriške ambasade v Sajgonu evakuiral državljane ZDA in domače sodelavce Američanov na letalonosilke, ki so se nahajale v Južnokitajskem morju.
Vietnamski odnosi z ZDA so se od takrat močno izboljšali – letos mineva 30 let od vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama. Leta 2023 je Vietnam ZDA razglasil za celovitega strateškega partnerja, s čimer jih je uvrstil v isti rang kot Kitajsko in Rusijo.
