Ob prehodu v tretje leto državljanske vojne v Sudanu, ki ji ni videti konca, so zunanji ministri G7 pozvali k takojšnji prekinitvi spopadov. Gre za še en poziv h končanju najbolj krvave vojne na svetu v tem času, zaradi katere je na begu 13 milijonov ljudi, državi pa grozi, da bo trajno razdeljena na dva dela. Sudan, kjer nasprotujoči si strani na različne načine podpirajo države v regiji, ni deležen tolikšne pozornosti sveta kot Gaza ali Ukrajina. Tudi donatorskih sredstev za lajšanje težkih humanitarnih razmer primanjkuje.
Bitke za Darfur in 400.000 ljudi na begu
Ko sta se pred dvema letoma generala Abdel Fatah Al Burhan z vladno vojsko in Mohamed Hamdan Dagalo s Silami za hitro podporo (RSF) začela spopadati za oblast, še ni bilo mogoče slutiti, kako krvava bo ta vojna. Ker se nista zmogla dogovoriti, kako po strmoglavljenju sudanskega samodržca Omarja Al Baširja vključiti okoli 100.000 vojakov sil RSF v vladno vojsko in komu bo na koncu pripadla glavna beseda, sta državo potopila v trenutno najhujši vojaški spopad na planetu. V dveh letih je bilo po konservativnih ocenah OZN ubitih najmanj 20.000 ljudi, verjetno pa veliko več. Mednarodni odbor Rdečega križa denimo govori o 150.000 mrtvih. Pregnanih je bilo skoraj 13 milijonov ljudi, kar je slaba tretjina prebivalstva; 80 odstotkov vseh pregnanih so ženske in otroci. Nevladne organizacije opozarjajo, da prav te najbolj ranljive skupine prebivalstva v vojni uporabljajo kot orožje s posilstvi in spolnim zasužnjevanjem.
Frontne črte so se med dve leti trajajočim konfliktom nenehno spreminjale, uradna vojska je večinoma nadzorovala vzhodni del države, vključno s pristanišči ob morju. Izgubljen nadzor nad prestolnico Kartum in delom porečja Nila si je v protiofenzivi na več frontah uspela povrniti pred nekaj tedni, a to še zdaleč ne pomeni konca vojne. Dagalove sile RSF, ki so izšle iz provladnih milic džandžavidov iz časov Baširjevega režima, ves čas ohranjajo nadzor nad zahodnim delom države. Zdaj poskušajo z novo ofenzivo v severnem Darfurju zavzeti še zadnjo tamkajšnjo utrdbo vladnih sil – lokalno prestolnico El Fašer. Že več tednov silovito napadajo tamkajšnja begunska taborišča, kamor se je zateklo milijon ljudi. Vsaj 400.000 ljudi je zato spet na begu, potem ko so v nedeljo sile RSF zasedle begunsko taborišče Zamzam na severu Darfurja.
Vpletena je širša regija
»Prebivalci Sudana, zlasti ženske in otroci, se soočajo z največjo humanitarno krizo na svetu in s krizo razseljevanja. Ker se lakota še naprej širi po Sudanu, so članice G7 zaskrbljene zaradi poročil o uporabi stradanja civilistov kot načina vojskovanja in ponovno poudarjajo, da so takšna dejanja po mednarodnem humanitarnem pravu prepovedana,« so ministri G7 zapisali v skupni izjavi ob drugi obletnici državljanske vojne. K temu, da ta še vedno poteka, delno prispeva pomoč v orožju, ki do obeh strani priteka iz različnih držav v regiji. Združeni arabski emirati (ZAE) pomagajo milicam RSF, zaradi česar Sudan toži ZAE na Meddržavnem sodišču v Haagu. ZAE vpletenost zanikajo in obe vojskujoči se strani obtožujejo vojnih zločinov. Pomoč iz tujine dobivajo tudi vladne sile. Predvsem Egipt naj bi s pošiljkami orožja pomagal enotam generala Burhana, velik vpliv nanj naj bi imela tudi Savdska Arabija.
G7 je svojo izjavo objavil v dneh, ko je v Londonu potekala humanitarna konferenca za krepitev pomoči Sudanu. Združeni narodi ocenjujejo, da bi potrebovali 1,6 milijarde evrov. Del tega so v sredo zbrali: EU je prispevala 522 milijonov evrov, Velika Britanija pa 140 milijonov. »Zaradi težke zgodovine države nekateri sklepajo, da so nadaljnji spopadi dejansko neizogibni. Mnogi so obupali nad Sudanom. To je narobe. To je moralno napačno, ko vidimo, da je toliko civilistov obglavljenih, da so spolnemu nasilju podvrženi že enoletni dojenčki, da se z lakoto spopada več ljudi kot kjer koli drugje na svetu. Preprosto ne moremo gledati vstran,« je na konferenci dejal britanski zunanji minister David Lammy.
Ena država, dve vladi
A nenehni boji in nepripravljenost generalov, da odložita orožje, stopnjujejo nevarnost, da bo država na koncu razdeljena na dva dela. Prav na obletnico začetka državljanske vojne so sile RSF napovedale oblikovanje protivlade v državi. To ni povsem presenetljivo, saj so sile RSF tak načrt skupaj z zavezniki snovale že februarja v Keniji, zaradi česar so se nato zaostrili odnosi med Burhanom in Nairobijem. »Ob tej obletnici ponosno naznanjamo oblikovanje vlade miru in enotnosti, široke koalicije, ki odraža pravi obraz Sudana,« je sporočil general Dagalo in napovedal uvedbo nove valute ter novih osebnih izkaznic.
Vlada bo zdaj vzpostavljena na območjih pod nadzorom RSF, toda Dagalo jo želi razširiti na celotno državo, kar seveda pomeni nadaljevanje vojne. Najavil je tudi novo ustavo države, s katero bodo ustanovili 15-članski predsedniški svet, sestavljen iz predstavnikov vseh sudanskih regij.
