Slovenija bo v četrtek očitno storila konkreten korak naprej k priznanju Palestine. Premier Robert Golob je včeraj sporočil, da bodo na seji vlade odločali, ali naj sklep o priznanju pošljejo v državni zbor, kar se bo najverjetneje tudi zgodilo. Temu bi sledilo odločanje najprej v odboru za zunanjo politiko in potem v državnem zboru, kjer ima vladajoča koalicija dovolj glasov za potrditev.
Vlada je 9. maja napovedala, da je začela postopek priznanja Palestine in da bo odločitev o tem v državni zbor poslala najpozneje 13. junija, kar je po evropskih volitvah. Zunanja ministrica Tanja Fajon ter stranka Levica sta se zavzeli, da bi se to zgodilo čim prej, in zdaj se očitno bo.
Slovenija soustvarja »maksimalni pritisk«
Premier Golob je odločitev sporočil na dan, ko so se iz mednarodne skupnosti usule kritike na Izrael zaradi zadnjega napada v Rafi v nedeljo zvečer, v katerem je bilo ubitih najmanj 45 Palestincev. To se je zgodilo dva dni po odločitvi meddržavnega sodišča, najvišjega sodnega organa Organizacije združenih narodov, da mora Izrael takoj ustaviti vse napade v Rafi in se od tam umakniti. V Izraelu so odločitev ignorirali.
»Po vrsti posvetovanj v zadnjih dneh sem se odločil, da v četrtek na sejo vlade uvrstimo sklep o posredovanju priznanja Palestine v državni zbor. V tem času bomo nadaljevali usklajevanja s skupino podobno mislečih držav z namenom, da ustvarimo maksimalni pritisk za takojšnje premirje in izpustitev talcev. Kot odgovorna članica varnostnega sveta smo dejansko dolžni, da naredimo vse, kar je v naši moči, da pripeljemo do trajnega miru na Bližnjem vzhodu,« je v izjavi dejal Golob.
Palestino bodo danes priznale Španija, Irska in Norveška, kar so njihovi premierji sporočili prejšnji teden. Slovenija se je z njimi posvetovala, a se jim ni pridružila.
Goreči šotori in kovinske plahte
Meddržavno sodišče je v petek odločilo, da mora Izrael takoj ustaviti napade v mestu Rafa na jugu Gaze in se od tam umakniti zaradi »neizmerne nevarnosti« za palestinsko civilno prebivalstvo. To se ni se zgodilo in v nedeljo zvečer, ko so se v naselbini razseljenih Palestincev v Tel Al Sultanu v Rafi po večerni molitvi ravno odpravljali k počitku, otroci pa so že spali, so zaslišali silovit trušč, obkrožil jih je ogenj, so povedali preživeli. »Otroci so začeli kričati, bilo je strašljivo, šrapneli so padali v sobe,« je za agencijo AFP dejala Palestinka Um Mohamed Al Atar. Zagoreli so šotori in kovinske plahte, iz kakršnih so begunci postavili začasna zatočišča. S prizorišča so poročali o zgorelih ljudeh in razmesarjenih truplih. Številni poškodovani so hudo opečeni in v smrtni nevarnosti. Hamasove oblasti so sporočile, da je najmanj polovica žrtev žensk, otrok in starejših.
V Rafo so se ljudje zatekli pred spopadi iz vsepovsod drugod v Gazi, a kot je OZN ugotovil že januarja, varnega kotička na tem palestinskem ozemlju pravzaprav ni več. V izraelski ofenzivi na Gazo, ki se je začela oktobra lani po Hamasovem napadu na Izrael, je bilo ubitih več kot 36.000 ljudi.
Izrael je v nedeljskem napadu po lastnih navedbah na podlagi »natančnih obveščevalnih podatkov« ter z »natančnimi raketami« ubil enega najvišjih predstavnikov Hamasa za Zahodni breg Jasina Rabijo in še enega predstavnika Hamasa, Kaleda Nagarja, odgovornega za napade na Izrael, potem ko je Hamas iz Rafe proti Tel Avivu v nedeljo izstrelil osem raket. »Pred napadom smo sprejeli vrsto ukrepov za zmanjšanje možnosti nastradanja nevpletenih ljudi, tudi opazovanje iz zraka, uporabo natančnega orožja in dodatnih obveščevalnih podatkov,« je po poročanju Haaretza navedla izraelska vojska. Njen glavni tožilec je dejal, da poteka preiskava, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je tako rekoč priznal odgovornost vojske, saj je v parlamentu dogodek označil za »tragično napako«.
Macron: To je nezaslišano
Meddržavno sodišče, ki je ukazalo končanje izraelskih napadov, nima mehanizma, s katerim bi države prisilil v spoštovanje svojih odločitev. Če pripravljenosti za to ni, je mogoč le mednarodni pritisk. Pričakovati je, da se bo po včerajšnjem dogodku ta vsaj sprva okrepil, vsaj iz nekaterih naslovov. »To je nezaslišano. Ta operacija (Izraela) se mora končati,« je po nedeljskih dogodkih dejal francoski predsednik Emmanuel Macron. Izredno oster je bil turški predsednik Recep Tayip Erdogan, ki se očitno poskuša postaviti na čelo muslimanskega sveta v kritikah Izraela. Govoril je o »barbarih in morilcih«. Kritični so tudi v Egiptu, Jordaniji in Savdski Arabiji. Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je dejala, da mora Izrael spoštovati odločitev meddržavnega sodišča. Bela hiša pa je sporočila, da »mora Izrael sprejeti vse potrebne previdnostne ukrepe za zaščito civilistov« in da »smo v stikih z izraelsko vojsko, da ugotovimo, kaj se je zgodilo«.
