Ker so se temperature spustile pod ničlo, se številni prebivalci ogrevajo z drvmi oziroma se zanašajo na električne grelnike. To povečano povpraševanje po električni energiji je okrepilo pritisk na omrežje, zaradi preobremenitve pa bi kmalu lahko prišlo do okvare, je opozoril vodja moldavske separatistične regije Vadim Krasnoselski.
"Če se bodo razmere nadaljevale, lahko elektrarna preide v izredno stanje. Lahko pride do kakšne tehnološke napake in celo do požara. Takrat bomo ostali povsem brez elektrike, potem bo prišel zelo slab scenarij," je še dodal. Krasnoselski je ob tem poudaril, da Rusija ni kriva za energetsko krizo, in namesto tega odgovornost pripisal Moldaviji.
Separatistična regija s približno 400.000 prebivalci se je namreč zanašala na ruski plin za oskrbo z ogrevanjem in toplo vodo, vendar je Moskva 1. januarja prekinila dobavo plina zaradi spora o dolgu z moldavsko vlado. Osrednja elektrarna v regiji je za proizvodnjo elektrike začela uporabljati premog, ki bo po besedah uradnikov na voljo do sredine februarja.
V regiji so zaprli tovarne in šole, oblasti pa so prebivalce pozvale, naj se toplo oblečejo, zberejo družinske člane v eni sobi ter z zavesami in odejami zatesnijo vrata in okna.
Dobava ruskega plina prek Ukrajine bi bila 1. januarja tako ali tako prekinjena, saj se je z novim letom iztekel sporazum med Moskvo in Kijevom o tranzitu plina, ki ga Ukrajina zaradi nadaljevanja ruske invazije noče podaljšati. Po navedbah Kišinjova bi Rusija sicer lahko plin dobavljala po alternativni poti, ki vodi čez Črno morje do Turčije in nato preko Balkana.
