Tako so vzdušje v libanonski prestolnici te dni v posebni reportaži opisali pri britanskem BBC.
Marwanov hotel je v Achrafiehu, bogati krščanski četrti Bejruta, ki je Izrael v prejšnjih vojnah ni napadal. Nekaj dni kasneje sta dva izraelska izstrelka že grmela nad Achrafiehom. Vse se je spremenilo.
Stavba, ki so jo zadeli, je bila polna civilistov
»Slišim kričanje otrok in odraslih v soseski. Ljudje bežijo na svoje balkone ali odpirajo okna in poskušajo ugotoviti, kaj se je pravkar zgodilo. V nekaj sekundah je močna eksplozija pretresla ulice. Vsi v moji stavbi so gledali proti Dahiehu, južnem predmestju Bejruta, kjer prevladuje Hezbolah in je delno vidno iz Achrafieha. Toda kmalu smo ugotovili, da so zadeli območje le pet minut vožnje stran od nas, « je dogajanje v krščanski četrti Achrafieh opisala BBC-jeva vojna poročevalka Nafiseh Kohnavard.
Lokalni mediji so takrat poročali, da je bil tarča Vafik Safa, visoki uradnik Hezbolaha, ki je tudi svak nedavno umorjenega voditelja Hasana Nasralo. Safa naj bi preživel.
Stavba, ki je bila tisti dan tarča, je bila polna ljudi, ki so pred kratkim prebegnili v Bejrut. Izraelska vojska pa pred napadom ni izdala nobenega opozorila, ubitih je bilo najmanj 22 ljudi.
»O moj bog. Kaj, če bi ravno ob napadu prečkali to ulico?« je kmalu zatem vzkliknil eden od novinarkinih sosedov. »Prav čez to ulico hodim vsak dan na delo.«
»In kaj nam zagotavlja, da naslednjič ne bodo zadeli stavbe na naši ulici?« mu je odvrnil drugi sosed.
BBC-jeva poročevalka: »Veliko napadov sem videla z lastnega balkona«
Pretekli trije tedne so se mi zdeli kot »hitro previjanje filma naprej«, je poročevalki povedal Marwan. »Sploh še nismo dojeli, kaj se dogaja,« je izjavil šokiran. Z njim je poročevalka govorila velikokrat v zadnjih 12 mesecih, odkar so izbruhnile napetosti med Hezbolahom in Izraelom.
V Achrafiehu živi že celo življenje in doživel je že več sporov med stranema, Hesbolahom in Izraelom. Toda vedno je bil optimist in nikoli ni verjel, da bo ta krog bojev prerasel v vojno.
»Nisem hotel verjeti, a je resnično, zdaj smo v vojni,« je šokiran in žalosten priznal.
Prej je na panojih pisalo »Libanon noče vojne«, zdaj piše »Molite za Libanon«
Ulice v Bejrutu so polne avtomobilov, nekateri so parkirani sredi širokih cest, obdanih z visokimi drevesi. Na stotine ljudi, ki so bežali pred izraelskimi operacijami na jugu države, je zbežalo v predmestje prestolnice in se zateklo v šole v »varnejših« soseskah, tako so vsaj mislili. Mnogi so se med spanjem znašli pod milim nebom.
Na avtocesti proti letališču in proti jugu panoji prikazujejo obraz Hassana Nasrale. Ljudje, ki so za in proti Hezbolahu, so povedali, da se zdijo te podobe nadrealistične. Na drugih območjih visijo plakati, na katerih je prej pisalo »Libanon noče vojne,« zdaj pa piše: »Molite za Libanon«.
Znameniti mestni Trg mučenikov, ki je običajno prizorišče protestov in velikih božičnih praznovanj, se je spremenil v šotorišče. Pod okostjem železnega božičnega drevesa se stiskajo prestrašene družine. Okoli izrezane stisnjene pesti, nameščene nad trgom po protestih mladih leta 2019, so odeje, vzmetnice in šotori, narejeni iz vsega, kar se je še našlo ob poti. Ta šotorišča se raztezajo vse od trga pa do morja.
Večina družin je sirskih beguncev, ki so jim prepovedali dostop do zavetišč, ker tja dovolijo le libanonskom državljanom, saj so se tudi številne libanonske družine znašle brez strehe nad glavo.
Tudi 26-letna Nadine je poskušala ob srečanju s poročevalko za nekaj ur odvrniti misli od vojne in razdejanja med civilnim prebivalstvom. Je ena redkih strank Aaliya's Books, knjigarne-bara v bejrutski soseski Gemmayze.
»Ne počutim se več varno,« je dejala. »Vso noč poslušamo eksplozije. Ves čas se sprašujem: Kaj pa, če bo bomba padla blizu mene? Kaj, če ciljajo na avto pred nami?«
Tako Charlie Haber, vodja bara, kot Nadine sta zaskrbljena zaradi naraščajočih napetosti. V delu Bejruta, kjer stoji knjigarna, živijo večinoma sunitski muslimani in kristjani, prišleki pa so šiiti.
»Osebno poskušam pomagati ljudem ne glede na njihovo vero ali sekto, toda tudi v moji družini obstajajo delitve glede tega. Del moje družine pomaga in sprejema samo razseljene kristjane,« je priznal Charlie.
Čeprav so izraelski napadi večinoma usmerjeni na južna predmestja, kjer prevladuje Hezbolah, je eksplozije slišati in čutiti po vsem Bejrutu. Ljudje ponoči ne spijo. Zapuščeni so tudi lokali, pozno zvečer v včasih zelo živahnem dvomilijonskem velemestu na ulicah ni več ljudi.
Lastnik restavracije: »Moje osebje so šiiti, vendar so proti vojni. A nihče nas ni vprašal za mnenje.«
Loris, še nedolgo nazaj priljubljena restavracija, se nikoli ni zaprla pred 1. uro zjutraj, zdaj so ulice prazne že ob 19-ih, pravi eden od lastnikov restavracije, Joe Aoun. Še pred tremi tedni v tem lokalu gostje niso mogli dobiti mize brez rezervacije. Zdaj je na dan zasedenih komaj nekaj miz.
»Živimo iz dneva v dan. Sedimo in se pogovarjamo, toda morda bomo čez pet minut morali zapreti in oditi,« je dejal Aoun.
Večina Lorisovega osebja prihaja iz južnih predmestij Bejruta ali vasi na jugu države. »Vsak dan koga obvestijo, da je njegova hiša uničena,« pravi Joe.
Joe pravi, da restavracijo poskuša obdržati odprto, da bi osebju pomagal preživeti, vendar ni prepričan, kako dolgo bo zdržal. Gorivo za generatorje je namreč izjemno drago.
»Smo proti vojni,« pravi. »Moje osebje z juga je šiitsko, vendar je tudi proti vojni. A nihče nas ni vprašal za mnenje. Ne moremo storiti ničesar drugega. Le zdržati moramo.«
Kar 85 odstotkov lokalov s hrano in pijačo je zaprlo vrata ali pa ima skrajšani delovni čas
V sindikatu lastnikov restavracij in barov ocenjujejo, da se je kar 85 odstotkov lokalov s hrano in pijačo v središču Bejruta zaprlo ali pa so omejili čas delovanja.
»Vse se je zgodilo zelo hitro in nismo še mogli narediti še nobene statistike, vendar vam lahko povem, da je večina lokalov s hrano in pijačo v središču Bejruta zaprtih ali pa so odprti manj časa. Težko je ohraniti pri življenju lokale, namenjene zabavi, saj po mestu na tleh spi ogromno ljudi, ki nimajo hrane in drugih osnovnih življenjskih potrebščin,« opisuje razmere Maya, članica sindikata. »Čisto vse lokale lahko v trenutku zaprejo. Tudi na severu mesta so že bili napadi. Nikjer ni varno. Kot bi nekdo pritisnil na gumb: življenje v Bejrutu se je ustavilo,« pravi.
