V državah z evrom so se marca najmočneje podražile storitve, in sicer za 3,4 odstotka. Hrana, alkohol in tobačni izdelki so bili v povprečju 2,9 odstotka dražji kot marca lani, neenergetske industrijske dobrine so se podražile za 0,6 odstotka, medtem ko so se energenti pocenili za 0,7 odstotka, je danes objavil Eurostat.
Osnovna inflacija, pri kateri se ne upoštevajo cene energije, hrane, alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov, je marca na medletni ravni znašala 2,4 odstotka, potem ko je bila februarja pri 2,6 odstotka.
Najvišjo stopnjo rasti harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja kot evropsko merilo inflacije, so marca po dostopnih podatkih Eurostata imele Estonija, Slovaška in Hrvaška, kjer je inflacija dosegla 4,3 odstotka.
Mesečna stopnja inflacije se je v območju evra marca ustavila pri 0,6 odstotka, v Sloveniji pa pri 0,8 odstotka.
Po indeksu, ki se kot merilo inflacije uporablja v Sloveniji, je bila medletna inflacija marca dvoodstotna, mesečna pa 0,6-odstotna, je v ponedeljek objavil državni statistični urad.
Po SURS-u inflacija nekoliko nižja
Svoj izračun inflacije je že včeraj objavil tudi Statistični urad RS (SURS). Po njihovih ugotovitvah so se cene marca na letni ravni zvišale za dva odstotka, potem ko je bila inflacija februarja pri 1,6 odstotka.
Razlog za razliko so manjše metodološke razlike. Izračun indeksa cen življenjskih potrebščin, ki je merilo inflacije v Sloveniji in ga pripravlja SURS, upošteva strukturo izdatkov, ki jih prebivalci Slovenije namenijo za nakupe doma in v tujini. Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, ki ga pripravlja Eurostat, pa upošteva strukturo izdatkov, ki jih potrošniki (domači in tuji) namenjajo za nakupe na ozemlju Slovenije.
Če se na primer zvišajo cene turističnih storitev, ki jih pretežno uporabljajo tujci na obisku v Sloveniji, bo to vplivalo na inflacijo, ki jo objavi Eurostat, ne pa na tisto, ki jo izračuna SURS.
