Redke kovine, ki bodo podvržene sankcijam, se uporabljajo za visoko zmogljive magnete v obrambnih, letalskih in zelenih tehnologijah, so zapisali v državnem China Dailyju in dodali, da so v sklopu novih ukrepov uvrstili še šestnajst ameriških podjetij na seznam tistih, ki jim kitajska podjetja ne smejo prodajati izdelkov za dvojno (civilno-vojaško) rabo. Vse tovrstne posle, ki že tečejo, pa morajo takoj ustaviti.
Peking na ta način recipročno odgovarja na dodatne ameriške carine, ki jih je v sredo napovedal predsednik Donald Trump. Za Kitajsko znašajo prav tako 34 odstotkov. Ker je že Trump letos že prej dvakrat uvedel po deset odstotno carinsko stopnjo, zdaj skupne ameriške carine za kitajsko blago znašajo 54 odstotkov.
Evropa razmišlja o jedrski opciji
Francija in Nemčija se pri iskanju odgovora Evropske unije na ameriške carine po poročilih sodeč spogledujeta s tako imenovano jedrsko opcijo – inštrumenta za odvračanje od prisilnih ukrepov, ki ga ima evropska komisija pri roki od leta 2022 za boj proti gospodarskim grožnjam in nepravičnim omejitvam trgovine. Ta inštrument omogoča vrsto ukrepov.
Kot enega posebej bolečih za ZDA se omenja mogoče carinske ukrepe proti ameriških tehnološkim velikanom, čemur nasprotuje Irska, kjer ima večina teh podjetij svoje evropske sedeže. Omenja se tudi mogoče omejevanje poslovanja ameriških bank ali omejitev dostopa ameriških podjetij do javnih razpisov v EU. ZDA imajo sicer v storitveni dejavnosti trgovinski presežek z Evropsko unijo, ki pa je manjši od presežka EU v trgovini z ZDA z dobrinami.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je v prvem odzivu pozval tudi k zadržanju evropskih investicij v Združenih državah, dokler se »ne razjasnijo stvari« po ameriški napovedi dvajset odstotnih carin na izdelke iz Evropske unije, ki bodo začele veljati v noči na soboto. Macron se je vprašal, kakšno bi bilo sporočilo Unije, če bi v tem trenutku, ko so ZDA po mnenju ekonomistov morda začele trgovinsko vojno, »evropski igralci investirali milijarde evrov v ameriško gospodarstvo«. Besede so očitno letele tudi na francosko ladijsko transportno podjetje CMA CGM, ki je napovedalo 20 milijard evrov vlaganj v logistiko v ZDA.
Predstavniki EU sicer pravijo, da so pripravljeni na pogovore z ameriško stranjo, da bi se izognili trgovinski vojni. Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek nakazal, da je pripravljen na pogovore, a ima očitno visoke zahteve. »(Pripravljeni smo se pogajati), če bo nekdo rekel, da nam bo dal kaj izrednega,« je rekel. Vendar glede mogočih pogajanj ZDA z državami po svetu ostajajo nejasnosti. Več predstavnikov Bele hiše je namreč dejalo nasprotno, da so carine tu trajno in jih ne bodo ukinjali.
Kje je Rusija?
Mednarodni denarni sklad je opozoril, da predstavljajo carine znatno tveganje za globalno gospodarstvo, ki se že tako ali tako ubada z bolj počasno rastjo. Direktorica IMF Kristalina Giorgieva je pozvala proti nadaljnjim potezam, »ki bi še bolj prizadele svetovno gospodarstvo«, vendar se zdi, da se jim ne bo mogoče izogniti, saj vrsta držav napoveduje povračilne ukrepe proti Združenim državam.
Bela hiša je v sredo napovedala carine za uvoženo blago iz skoraj vseh držav sveta v višini od deset do 50 odstotkov. Za nekatere države pa jih vendarle niso napovedali, med drugim za Rusijo, Kubo, Severno Korejo, Belorusijo, Mehiko in Kanado. Bela hiša je pojasnila, da Rusije ni na seznamu, ker z njo zaradi sankcij nimajo omembe vredne trgovine in da enako velja za Kubo, Severno Korejo in Belorusijo. Vseeno pa so na seznamu tudi države, od koder ZDA uvozijo še manj. Kanade in Mehike pa na seznamu ni, ker so ZDA carine za uvoz od tam uvedle že prej, čeprav so jih naknadno preklicale za izdelke, ki jih zajema tristranski prostotrgovinski sporazum teh držav.
"Idiotska enačba"
Slišati je tudi precej kritik formule, po kateri so ZDA izračunale carinsko stopnjo za posamezno državo. Ameriški trgovinski primanjkljaj z neko državo so delile z višino ameriškega uvoza iz te države in trdile, da je to carinska stopnja, ki jo v tej državi zaračunavajo za ameriške izdelke. Same so potem uvedle carine v višini polovice te številke.
Na podlagi tega izračuna so izredno visoke carine doletele nekatere azijske in afriške države, ki praktično ne uvažajo izdelkov iz ZDA, ker so zanje predragi, opozarjajo ekonomisti. Adam Tooze ameriške univerze Columbia je kritiziral Belo hišo, da nima ne dolgoročne strategije ne resne trgovinske politike. »Šef sovraži trgovinski primanjkljaj in njegova ekipa lizunov si je izmislila enačbo, kakor koli idiotsko že, ki je temu ustrezala,« je dejal po poročanju Guardiana.
