»Svobodni svet potrebuje novega voditelja,« je po eksplozivni tiskovni konferenci Zelenskega, Trumpa in Vancea v Beli hiši dejala Kaja Kallas, visoka zunanjepolitična predstavnica EU. »Danes je postalo jasno, da svobodni svet potrebuje novega voditelja. Od nas, Evropejcev, je odvisno, ali bomo sprejeli ta izziv,« je še pristavila. Kallasova je celo dejala, da Trump ni več primeren za vodjo svobodnega sveta, kar je sicer propagandistični naziv iz obdobja hladne vojne (1945–1991), s katerim naj bi se simbolično in moralno ponašal predsednik ZDA kot voditelj največje zahodne demokracije, zahodnega bloka, Nata in drugih zaveznic po svetu, ki naj bi branile svet pred takrat avtoritarnimi komunističnimi državami, posebno tedanjo Sovjetsko zvezo.
Starmer namesto Trumpa?
Zelo veliko se je spremenilo prejšnji petek, dan po srečanju britanskega premierja Keira Starmerja s Trumpom v Beli hiši, ker je vodilni ameriški par Trump-Vance pred globalnim občinstvom poniževal ukrajinskega predsednika Zelenskega in ga v bistvu vrgel iz Bele hiše (Trump je Zelenskega celo odrinil), ker ni hotel podpisati sporazuma o surovinah, ki daje prednost ameriškemu izkoriščanju ukrajinskih naravnih bogastev namesto ukrajinski varnosti in suverenosti.
Obstajajo znaki, da se vroča kri v Beli hiši vendarle počasi hladi. Glavno zaslugo za pomiritev hude krvi med Trumpom in Zelenskim pripisujejo premierju Keiru Starmerju, ki ga hvalijo vsi, ne samo po Evropi, ampak tudi doma, kjer ima za seboj šele sedemmesečno ne posebej uspešno vodenje vlade, med katerim je bil deležen predvsem veliko kritik. Zdaj ga hvalijo vsi, z nečastno izjemo Trumpovega navijača Nigela Faragea, ki si lasti največje zasluge za brexitsko oddaljitev Britanije od Evropske unije. S sedemindvajseterico pa se je zdaj nenadoma Britanija zelo zbližala zaradi vojne v Ukrajini in Trumpovega najmanj demonstrativnega obračanja hrbta Ukrajini, Natu in evropski varnosti.
Starmer kot vodilni diplomat
Starmer je bil zadnje dni, ob evropskem vrhu v Londonu, na katerem je zbral sedemnajst evropskih voditeljev in odhajajočega kanadskega premierja Justina Trudeauja, voditelj diplomatskih prizadevanj za ohranitev enotnosti zahodnega zavezništva in Nata, medtem ko je Trump obračal hrbet Ukrajini. Starmer je v zakulisju poskušal popraviti odnose med Trumpom in Zelenskim.
Najmanj trikrat se je po telefonu pogovarjal s Trumpom in Zelenskega prepričeval, naj podpre Trumpov mirovni načrt ter podpiše sporazum o surovinah. Po vseh teh pogovorih je Starmer trdil, da bi Trump kljub vsemu »kril naš hrbet in branil Evropo pred Putinom«. Samo nekaj ur po pogovoru s Starmerjem je Zelenski na X napisal: »Moja ekipa je pripravljena delati pod trdnim vodstvom predsednika Trumpa, da bi dosegli trajni mir.«
Starmerjev doseg
Starmer ima konkurenco, ko gre za vodenje svobodnega sveta. Tudi francoski predsednik Macron bi se lahko potegoval za to titulo. A morda nobenemu od njiju ne bo pripadel ta naziv. Starmerju denimo kot nekdanjemu direktorju državnega tožilstva pripisujejo preveč odvetniški in suhoparen odnos do reševanja problemov. Pa je njegov pristop vseeno omogočil, da je javno objel Zelenskega (pred Downing Streetom 10), ga povabil na evropski vrh in okrepil britansko podporo Ukrajini, ne da bi razdražil Trumpa.
Zelo verjetno britanski premier ne bo nikoli vodja svobodnega sveta, že zato, ker je brexit zelo oddaljil Britanijo od EU, čeprav je Starmer osebno nasprotoval izstopu iz EU. Vendarle pa utegne postati ključni mirovni pogajalec za Ukrajino, ki je (namesto Trumpa) rešil največjo evropsko krizo po drugi svetovni vojni.
