Joe Kasper je zapisal, da bodo tudi na ta način iskali krivca ali krivce za »nedavna nepooblaščena razkritja«. Ni sicer povedal, katera, je pa sporočilo poslal na dan, ko je New York Times poročal, da bo predsednikov svetovalec Elon Musk seznanjen z izredno občutljivimi in strogo zaupnimi vojaškimi načrti Pentagona za vojno s Kitajsko, če bi ta izbruhnila
Musk je bil na Pentagonu v petek, predsednik Donald Trump pa je potem zanikal pisanje časnika, rekoč da je bil tam kot vodja urada za vladno učinkovitost. Dodal je, da vojnih načrtov glede Kitajske ne bi pokazal nikomur, »sploh pa ne poslovnežu... Elon posluje na Kitajskem«. Ostro je poročanje časnika zavrnil tudi Hegseth, Musk pa je pozval h kazenskemu pregonu tistih, ki širijo »zlonamerne napačne informacije«.
S preverjanjem zaposlenih z detektorjem laži so že pred tedni začeli na ministrstvu za domovinsko varnost. Ministrica Kristi Noem je ločeno sporočila, da so našli dve osebi, ki sta zaupne informacije prenašali novinarjem, in jih bodo kazensko preganjali, ni pa jasno, ali so jih našli na podlagi poligrafa. Detektor laži sicer ni povsem zanesljiv in se ga ne sme uporabljati v sodnem procesu, ga pa uporabljajo denimo pri preverjanju oseb, preden jim podelijo pravico do dostopa do zaupnih informacij.
Prav vsaka vlada poskuša preprečiti odtekanje zaupnih in drugih kočljivih informacij v medije, v zadnjem času pa je posebej zagrizeno nastopila Obamova in njen pravosodni minister Eric Holder z agresivnim uveljavljanjem protivohunske zakonodaje iz leta 1917. V času Obame je pravosodno ministrstvo na podlagi tega zakona doseglo obsodbo sedmih oseb, osma obtožena je v tujini (Eric Snowden). Uradnik zunanjega ministrstva Stephen Kim je denimo dobil trinajst mesecev zapora, ker je z novinarjem govoril o zaupnem dokumentu o Severni Koreji, četudi so predstavniki ministrstva vsebino kasneje na sodišču označili za nepomembno. x
