V 83. letu starosti je med zdravljenjem v izgnanstvu umrl turški klerik Fethullah Gülen, ki je bil eden izmed največjih nasprotnikov turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Turška vlada je namreč leta 2016 Gülena in njegovo gibanje obtožila, da je poskušal izvesti državni udar, v katerem je umrlo okoli 250 ljudi. Temu je sledila največja čistka v novodobni turški zgodovini v državni upravi, ko so odpustili številne guleniste, mnogi so se znašli za zapahi ali pa so pobegnili v tujino. V okoliščinah razglašenih izrednih razmer je bilo aretiranih najmanj 77.000 ljudi, 150.000 državnih uslužbencev, vključno z učitelji, sodniki in vojaki, pa je bilo odpuščenih ali suspendiranih. »Naš narod se bo še naprej odločno boril proti terorizmu in zaradi novice o njegovi smrti nas ne bomo postali samozadovoljni,« je ob smrti Gulena dejal turški zunanji minister Hakan Fidan in pristavil, da je pokojnik vodil »temno organizacijo«.

Gülen je bil sicer nekoč Erdoganov zaveznik, vendar sta razšla že pred državnim udarom, ko je Erdogan začutil, da mu Gülen predstavlja grožnjo pri sicer uvodoma skupnem cilju, da do temeljev spremenita turško republiko. V izgnanstvu je sicer živel od leta 1999, sam pa je vedno znova zagotavljal, da v državni udar ni bil vpleten in ga je celo obsodil. Vodil je gibanje Hizmet, kar v turščini pomeni služenje. To gibanje je bilo zagovornik zmernega islama, spodbujalo je izobraževanje in medversko komunikacijo. Od državnega udara je bilo gibanje zasledovano v Turčiji, prav tako pa je turška država poskušala zapreti tudi njegove podružnice v tujini. x agencije