Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek izjavil, da so ukrajinske sile prisotne ne le v ruski regiji Kursk (sicer le še na nekaj deset kvadratnih kilometrih), ampak tudi v Belgorodu. »Vojna naj se širi tja, od koder je prišla. Glavni cilj je varovanje naših regij Sumi in Harkov,« je dejal Zelenski, ki je poudaril, da se je zaradi bojev v Kursku zmanjšal ruski pritisk na drugih delih fronte, »zlasti v Donecku«. Z ruskega obrambnega ministrstva pa so sporočili, da so v Kursku osvojili eno od zadnjih vasi, ki so še v rokah ukrajinske vojske. Ta naj bi v regiji, kjer je avgusta lani zasedla več kot tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja, zdaj branila le še dve obmejni vasi.
Carine za Ukrajino, za Rusijo ne
V Ukrajini vojna divja naprej. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov je v ponedeljek izjavil: »Putin podpira premirje, a tu je še cela vrsta odprtih vprašanj. Med drugim režim v Kijevu ne nadzira več skupin skrajnežev in si prizadeva za nadaljnjo militarizacijo.« Skratka, Putin ne podpira Trumpovega predloga o enomesečnem premirju, ki ga je Zelenski odobril 11. marca. Peskov je tudi dejal, da datum prihodnjih rusko-ameriških pogajanj še ni določen.
Evropski voditelji zahtevajo od Putina, da brezpogojno sprejme Trumpov predlog premirja. Trump je sicer sredi marca od Putina po telefonu dosegel pristanek na premirje v Črnem morju in glede napadov na energetsko infrastrukturo, oboje je odobril tudi Zelenski. A vojskujoči strani že od vsega začetka druga drugo obtožujeta kršenja dogovorov.
»V zadnjem mesecu Rusija ne le zavrača premirje, ampak je še okrepila bombne napade na civiliste,« je izjavil francoski predsednik Emmanuel Macron. Tak napad se je zgodil v petek v polmilijonskem Krivijem Rihu, rojstnem mestu Zelenskega, kjer je ruski balistični izstrelek ubil 20 civilistov, med njimi devet otrok. V ruski vojski pa trdijo, da so z izstrelkom natančno zadeli srečanje več kot 80 ukrajinskih in zahodnih oficirjev v neki restavraciji. Trump se je na napad na Krivij Rih sprva odzval mlačno: »Ne maram ruskih bombardiranj.« V ponedeljek je le malce zvišal ton, ko je dejal: »Nisem vesel, da Rusi zdaj kot nori bombardirajo Ukrajino.«
Trump je tudi dejal, da proti Rusiji ni uvedel carin, ker zaradi vojne ZDA z njo ne trgujejo. V resnici je zvišanje carin skoraj vsem državam močno škodovalo Rusiji. Zaradi grožnje recesije se je namreč precej znižala cena nafte, s katero Rusija financira vojno. Je pa Trump uvedel carine proti Ukrajini.
Washingtonski Inštitut za vojne študije (ISW) in britansko obrambno ministrstvo ugotavljata, da se je od novembra 2024 tempo ruskih osvajanj Ukrajine upočasnil. Novembra je ruska vojska osvojila 730 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja, decembra 393, januarja 326, februarja 195 in marca samo še 143 kvadratnih kilometrov. Najbrž je na to vplivalo tudi pomladno blato (zaradi katerega je že Hitler leta 1941 prestavil napad na ZSSR na junij). Menda pa se ruska vojska pripravlja na veliko ofenzivo po koncu pomladi.
Spet o sporazumu o strateških surovinah
Ukrajina namerava ta teden poslati v Washington ministre na pogajanja o sporazumu o strateških surovinah, ki ga zahteva Trump v zameno za vso pomoč od začetka ruskega napada. Ukrajinsko javno mnenje zahteva v zameno varnostna zagotovila ZDA. Ameriška vojaška pomoč Ukrajini, ki je še delo prejšnje administracije Joeja Bidna, se medtem nadaljuje, a se bo iztekla v naslednjih tednih. Trump jo bo najbrž ukinil, če Zelenski sporazuma ne bo podpisal. Dragocena je tudi obveščevalna pomoč ZDA in tudi za njo se v Kijevu bojijo, da se bo kmalu končala. Za Ukrajince pa je hud udarec ukinitev ameriške agencije USAID, ki je skrbela zlasti za humanitarno pomoč in neodvisne medije.
Skoraj vsi Ukrajinci imajo po sceni v Beli hiši konec februarja slabo mnenje o Trumpu. Stavijo na zavezništvo z evropskimi državami, ki nameravajo še bolj zavzeto pomagati Ukrajini. Norveška bo na primer za ukrajinsko vojsko kupila topovske granate v vrednosti 333 milijonov evrov. Ruska vojska ima pobudo na fronti tudi zato, ker lahko tudi zaradi severnokorejskih pošiljk izstreli nekajkrat več topovskih granat kot ukrajinska.
