"Na podlagi pomanjkanja spoštovanja, ki ga je Kitajska izkazala do svetovnih trgov, zvišujem carino, ki jo Kitajski zaračunavajo Združene države Amerike, na 125 odstotkov, ki začne veljati takoj. Na neki točki, upajmo, da v bližnji prihodnosti, bo Kitajska spoznala, da dnevi izigravanja ZDA in drugih držav niso več vzdržni ali sprejemljivi," je dejal Trump.
"Nasprotno in na podlagi dejstva, da je več kot 75 držav poklicalo predstavnike ZDA, vključno z ministrstvi za trgovino, zakladnico in USTR, da se pogajajo o rešitvi vprašanj, o katerih se razpravlja v zvezi s trgovino, trgovinskimi ovirami, tarifami, valutno manipulacijo in nedenarnimi carinami, in da se te države na moj močan predlog niso maščevale ZDA na kakršen koli način, sem dovolil 90-dneven premor in znatno znižano vzajemno carino v višini 10 odstotkov, ki prav tako začne veljati takoj," je še pojasnil.
Ameriške borze so danes že sicer kazale skromno rast, po objavi novice pa je graf poskočil močno v zeleno.
Ameriški finančni minister Scott Bessent je v izjavi novinarjem pred Belo hišo pojasnil, da bodo ZDA obdržale 10-odstotno osnovne carine za večino držav, vključno z Mehiko in Kanado.
Kot je izpostavil Bessent, bodo države, ki niso sprejele protiukrepov na ameriško odločitev o uvedbi dodatnih carin, nagrajene. Dvig carin za Kitajsko na 125 odstotkov pa je po njegovih besedah posledica vztrajanja kitajskih oblasti pri eskalaciji razmer. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je glede zvišanja carin Kitajski povedala: "Ko nekdo udari Združene države Amerike, bo predsednik Trump udaril še močneje."
Boštjančič: Počutim se, kot da živimo v resničnostnem šovu
Že nekaj dni se počutim, kot da živimo v resničnostnem šovu, ki pa je na žalost precej resen, je za Odmeve na TV Slovenija v odziv na ameriško napoved 90-dnevne zamrznitve dviga carin povedal minister za finance Klemen Boštjančič. Ob tem je tudi izrazil upanje, da bo Evropa, tako kot doslej, pokazala enotnost in ne bo padla na čisto vsak ukrep.
"Mislim, da še nekaj mesecev nazaj nihče v Evropi ni pričakoval, da se bo kaj takega dogajalo. Torej da se država, ki je ves čas veljala za največjo evropsko zaveznico, danes obnaša kot nek pobalinski otrok," je dejal Boštjančič.
Kot je dodal, od vsega začetka verjame, da je tovrstna politika ZDA popolnoma napačna in v nasprotju z ekonomsko teorijo ter današnjimi trgovinskimi tokovi. Svet je namreč vse bolj globaliziran, ukrepi, kot smo jim iz ZDA priča zdaj, pa so bili po njegovih besedah značilnost 18. ali 19., ne pa 21. stoletja.
Vse skupaj po njegovem deluje, kot da se ZDA gredo neke poskuse. "Nekaj naredijo in potem čakajo kakšen bo učinek in nato po potrebi odločitve spremenijo," pravi slovenski finančni minister, ki glede na to, da v Ameriki trenutno vlada oblast z ogromnim egom, tudi verjame, da napak ne bodo priznali, pač pa se bodo rajši izvili z izjavami, da so s svojimi koraki zgolj prisilili svet, da se z njimi pogaja.
A po besedah Klemenčiča je ta retorika manj pomembna. Upa, da bo Evropa, tako kot doslej, pokazala enotnost in ne bo padla na čisto vsak ukrep. "Trenutno kaže, da si ti sledijo že skoraj na uro, niti ne več na dan. Treba je pač biti trezen in ne pretiravati s kakršnimikoli izjavami," je posvaril.
Stvari se obračajo na glavo
Glede ameriškega stopnjevanja pritiska na Kitajsko je dejal, da ni nobenega dvoma, da država, ki velja za drugo največje gospodarstvo na svetu, ne bo pokleknila. Sam bi se zato predvsem ukvarjal z Evropo, ki ima nove priložnosti, za katere pa ni prepričan, da jih bo zares izkoristila.
"Ves čas je veljalo, da so ZDA globalno najpomembnejši del promocije proste trgovine in odprtosti, kar se je zdaj obrnilo in mislim, da bi Evropa morala to izkoristiti in postati tisti najpomembnejši del sveta, ki bi promoviral prost pretok blaga," je v Odmevih dejal Boštjančič.
O ameriških napovedih pogajanj je dejal, da sam in njegovi evropski kolegi ves čas poudarjajo, da se je treba pogajati in ne sprejemati hitrih odločitev. Ob tem minister ne dvomi, da se bo EU pogajala, pa tudi, da se bo dovolj poenotila, čeprav so znotraj skupnosti velike razlike v interesih, ko gre za trgovinsko izmenjavo z ZDA.
