Donald Trump vsekakor ni vesel tega, da Putin noče sprejeti njegovega predloga o enomesečnem premirju, s katerim je Ukrajina soglašala takoj, to je že 11. marca. Pomagalo ni niti to, da so v Beli hiši Kremlju obljubljali, da bo Rusija spet lahko izvažala hrano in umetna gnojila ter da bodo ZDA v končnem dogovoru morda priznale priključitev petih ukrajinskih regij in onemogočile varnostna zagotovila za Ukrajino. Sicer je Rusija privolila v premirje na Črnem morju in v to, da se nehajo napadi na energetske objekte, a ne eno ne drugo ni začelo veljati. Glede Črnega morja je Putin postavljal pogoj, da je ena ruska banka spet lahko povezana s sistemom plačevanja SWIFT, česar EU ni dovolila. Glede energetskih objektov pa premirje menda kršita obe strani.
O velikopoteznosti Trumpovega povezovanja s Putinom med drugim priča nedavna izjava posebnega ameriškega odposlanca Steva Witkoffa, da hočejo ZDA sodelovati z Rusijo ne le v prizadevanju za mir v Ukrajini, ampak tudi pri črpanju nafte in plina na Arktiki, razvoju umetne inteligence in brzdanju Irana. Zgovorna je tudi Witkoffova ocena, da je neomajna evropska podpora Ukrajini nesmiselna in da je odveč bojazen glede ruskega napada na Evropo.
Nova verzija sporazuma sporna za Kijev
Morda pa je Putin v zadnjih tednih vendarle preveč izrabljal dobrohotnost Bele hiše, saj je vedno znova postavljal nove pogoje za premirje. Trump, ki si želi 20. aprila priti do »velikonočnega premirja«, se je konec tedna razjezil, ker Putin v Ukrajini zdaj zahteva še »prehodno upravo« Združenih narodov in »demokratične« predsedniške volitve. Oboje je Trump zavrnil, prav tako Putinovo trditev, da Ukrajina ni demokratična država, in zahtevo po odstranitvi Zelenskega z oblasti.
Že v ponedeljek pa je Trump spet optimistično dejal, da bo Putin izpolnil svoj del naloge. Spet se je znesel nad Zelenskim in mu zagrozil s »hudimi težavami«, če bo zavrnil sporazum o mineralih in redkih kovinah: »Vidim, da se hoče umakniti iz sporazuma o redkih zemljah. In če bo to storil, bo v hudih težavah. V zelo, zelo hudih težavah.« Trump torej hoče, da Zelenski podpiše sporazum, ki bi ameriškim podjetjem omogočil izkoriščanje ukrajinskega naravnega bogastva. Zelenski je namreč v petek iz ZDA prejel novo verzijo tega sporazuma, a ta vsebuje določila, ki jih Kijev ni odobril, med njimi tudi takšna, ki jih je pred tem že zavrnil. Kot navaja CNN, ki je dokument dobil na vpogled, bi po novem sklad, kamor bi se stekal denar od ukrajinske nafte, plina in mineralov, nadziral petčlanski odbor, ZDA pa bi imele tri člane. V Kijevu menijo, da bi s tem upravljanje sklada izročili Američanom. Pretekla ameriška vojaška pomoč Ukrajini bi se štela za prispevek v sklad, zato v Kijevu tudi menijo, da od njega ne bi imeli koristi, dokler ZDA ne bi bile poplačane. Zelenski sicer pravi, da noče ustvariti vtisa o nasprotovanju sporazumu, da pa ga je treba dodelati. Ruski mediji medtem poročajo, da potekajo tudi pogajanja med Moskvo in Washingtonom glede skupnega izkoriščanja redkih kovin v Rusiji.
Še 160.000 Rusov v vojsko
Sicer tako kot Zelenski tudi nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, ki je te dni pri njem na obisku, meni, da se Putin samo pretvarja, da mu je do pogajanj o premirju, v resnici pa »hoče nadaljevati agresijo v Ukrajini«. Kot drugi predstavniki pomembnih evropskih držav se tudi Baerbockova zavzema za to, da Evropa odločno podpira Ukrajino. Ne gre samo za besede, saj je nemški parlament pri letošnji vojaški pomoči za Ukrajino že obljubljenim štirim milijardam evrov dodal še tri milijarde. Ob upoštevanju števila prebivalcev in gospodarske moči pa bo letos še več za vojaško pomoč Ukrajini namenila Švedska: 1,5 milijarde evrov, kar je, kot v primeru Nemčije, daleč največ doslej. »Želimo poslati sporočilo, da povečujemo našo podporo (…) zaradi resne situacije v Ukrajini,« je izjavil švedski obrambni minister Pal Jonson.
Putin je medtem ukazal mobilizacijo še dodatnih 160.000 ruskih državljanov v starosti od 18 do 30 let v naslednjih sto dneh. Ruska vojska sicer trdi, da jih ne bodo poslali v Ukrajino in da gre za reden polletni vpoklic nabornikov. Zelenski pa pravi, da Putin pripravlja novo veliko ofenzivo, ker hoče pred mirovnimi pogajanji zavzeti še več ukrajinskega ozemlja. Doslej je osvojil petino Ukrajine, za kar je umrlo več kot 100.000 Rusov – vsaj toliko je imen padlih, ki jih je zbrala skupina neodvisnih ruskih novinarjev.
Zelenski je februarja izjavil, da je padlo 46.000 ukrajinskih vojakov. Po pisanju ukrajinskih medijev pa namerava ukrajinska vojska, ki ji ZDA spet zagotavljajo obveščevalne podatke in vojaško pomoč, letos poslati na fronto 15.000 robotov, ki so bili večinoma izdelani v Ukrajini. V noči s ponedeljka na torek medtem ruska vojska prvič ni napadla Ukrajine z brezpilotniki, pač pa samo z letali in izstrelki. Marca je na Ukrajino poslala 4200 brezpilotnikov.
