Po uro in pol dolgem telefonskem pogovoru ameriškega predsednika Donalda Trumpa z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v torek je bil včeraj na vrsti ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Slednji je po uro dolgem pogovoru s Trumpom, kar je bila njuna prva komunikacija po razvpiti vroči tiskovni konferenci v Beli hiši konec februarja, dejal, da se mu zdi trajni mir dosegljiv še letos. Trump je povedal, da je Zelenskemu predvsem prenesel vsebino pogovora s Putinom, dogovorila pa sta se, da se bosta »tehnični ekipi« obeh držav v prihodnjih dneh srečali v Savdski Arabiji in poskušali doseči dogovor o prekinitvi sovražnosti na Črnem morju, kar bi bil vmesni korak do popolne prekinitve ognja. V Savdski Arabiji se bodo sicer po besedah posebnega Trumpovega odposlanca Steva Witkoffa v nedeljo začeli tudi pogovori ruske in ameriške delegacije. Ameriško bosta spet vodila zunanji minister Marco Rubio in svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz, podobno kot pred dobrim mesecem dni.
Trump za ameriško lastništvo ukrajinskih elektrarn
V sporočilu Bele hiše o vsebini pogovorov piše, da je Zelenski Trumpa prosil za dodatne ameriške raketne sisteme patriot, Trump pa je obljubil, da mu bo pomagal najti razpoložljive, predvsem v Evropi. Po poročanju CNN je Trumpa zanimalo, kateri sistemi zračne obrambe so najboljši, kaj Ukrajina zares potrebuje in kako naj pomaga. ZDA bodo tudi nadaljevale s posredovanjem obveščevalnih podatkov Ukrajini, so navedli v sporočilu za javnost. Govorila sta tudi o ukrajinskih otrocih, ki jih je odpeljala Rusija – tudi tu naj bi ameriški predsednik ponudil pomoč.
Trump pa je tudi dejal, da bi ZDA lahko postale lastnice ukrajinskih jedrskih elektrarn, »saj bi bile s svojim znanjem in izkušnjami v veliko pomoč ... Ameriško lastništvo teh elektrarn bi bilo najboljša zaščita za to infrastrukturo in najboljša podpora za ukrajinsko energetsko infrastrukturo,« piše v sporočilu. Gre za še eno idejo o tem, da bi ameriški posli v Ukrajini posredno prinašali varnost, kot so navajali ob sklepanju sporazuma o redkih rudninah oziroma o upravljanju prihodkov od ukrajinskih naravnih bogastev. Sporazum bi morali podpisati konec februarja, a ga po omenjeni razvpiti tiskovni konferenci Trumpa in Zelenskega niso. V Beli hiši so včeraj dejali, da je ta sporazum zdaj »za nami« in da je prednostna naloga doseganje premirja.
Sicer so včerajšnjemu pogovoru Trumpa in Zelenskega sledili občutno drugačni toni kot tedaj. Bela hiša je dejala, da sta imela »fantastičen« telefonski pogovor, Zelenski je rekel, da so bili pogovori »pozitivni, zelo vsebinski in odkriti«.
Putin in Trump sta se pred tem v torek v pogovoru dogovorila o ustavitvi napadov na energetsko in infrastrukturo, Moskva pa ni pristala na splošno tridesetdnevno prekinitev ognja, kot so predlagale ZDA.
Načrt Evrope do leta 2030
Medtem se na stari celini nadaljujejo premiki zaradi varnostnih izzivov in izjav ZDA, da mora Evropa znatno več vlagati v obrambo in skrbeti za svojo varnost. Evropska komisija je včeraj objavila načrt za okrepitev obrambne pripravljenosti stare celine do leta 2030 oziroma belo knjige o evropski obrambi. Kot je ob tem rekel evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius, EU ta načrt potrebuje, ker obveščevalni podatki nekaterih članic kažejo, da bi lahko Putin delovanje zahodne kolektivne obrambe preizkusil že pred letom 2030.
Eden bistvenih elementov je povečanje sredstev za obrambo v višini 800 milijard evrov dodatnih naložb. Načrt predvideva tudi vzpostavitev novega finančnega instrumenta, v okviru katerega bo državam članicam na voljo do 150 milijard evrov posojil za skupno naročanje vojaške opreme na več prednostnih področjih – med njimi so sistemi protizračne in protiraketne obrambe, droni, rakete, topništvo, zaščita kritične strukture in vojaška mobilnost.
Komisija je tudi določila pogoje, pod katerimi bodo članice v obdobju 2025–2028 lahko zvišale obrambne izdatke za do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda letno, ne da bi prekršile evropska pravila. Kot izhodišče za izračun se bodo upoštevali izdatki v letu 2021, torej leto pred rusko invazijo na Ukrajino. Po navedbah virov v komisiji so kot obrambni izdatki obravnavani tudi projekti za dvojno, torej civilno in vojaško rabo, a le, če je slednja njihov glavni namen.
