Predsednik Donald Trump bo v torek zvečer uspehe prvih stotih dni drugega mandata nizal v govoru na Macomb Community Collegeu v Warrenu v zvezni državi Michigan. Po napovedih Bele hiše naj bi Trumo v govoru poudaril, da je razglasil izredne razmere na državni meji in začel z obsežnimi deportacijami, pri čemer se je skliceval na zakon o tujcih sovražnikih. Odvzel je status zakonitih priseljencev več sto tisoč ljudem, s čimer je ustvaril možnost njihove deportacije.
Prav tako je ukinil humanitarne programe zakonitega vstopa. Preklical je tudi vizume več tisoč študentom, ki so sodelovali na protestih ali imeli manjše kazenske obtožbe, vključno s prometnimi prekrški. Ameriški organi za priseljevanje in carino so v prvih treh mesecih Trumpovega mandata aretirali 145.000 kršiteljev predpisov o priseljevanju. To je kar 113.000 več kot v celotnem letu 2024.
Kljub temu, da se njegove deportacije izpodbijajo v številnih tožbah, predsednikova samohvala ne bo presenetljiva, saj je tudi s tem ukrepom prepričan, da se tako lahko povrne Amerika Američanom. Ostro ga kritizirajo demokrati, ogorčena pa je tudi civilna družba, saj so se zaposleni na uradu za priseljevanje v civilu in maskirani zgrnili na domove, delovna mesta in univerzitetne kampuse tistih, ki so jim odvzeli status zakonitih priseljencev. Američani so sicer glede priseljenske politike razdeljeni. Po eni izmed zadnjih javnomnenjskih anket jo odobrava 45 odstotkov anketirancev, kar je sicer večja podpora kot pri kakšnih drugih pomembnih vprašanjih.
Gospodarska samohvala
Trump se namerava pohvaliti tudi z gospodarskimi razmerami v državi. Ne glede na to, da je s svojimi carinskimi napovedmi strmoglavil vse borze tega sveta in za rekordne izgube poskrbel tudi na ameriških borzah, naj bi se v Michiganu pohvalil s pozitivnimi platmi gospodarstva. Predstavil naj bi, da so ZDA z naložbami iz zasebnega sektorja pridobile več milijard dolarjev in da se je več kot 130 držav obrnilo na Belo hišo, da bi sklenile trgovinske sporazume.
Trump bo te svoje gospodarske dosežke predstavlja v zvezni državi, ki jo utegne njegova trgovinska politika zaradi uvedenih carin močno prizadeti, lahko pa bi jim tudi koristila. Michigan namreč predstavlja osrčje ameriške avtomobilske industrije, z veliko proizvodno tovarno General Motors v kraju Flint. Če bi po eni strani lahko carine pomagale tej industriji, tudi v Michiganu obstaja velika bojazen, da bodo carine škodovale predvsem srednjemu sloju zaradi splošno pričakovanega dviga cen. Prav tako utegne krajšo potegniti tudi proračunska potrošnja te zvezne države.
»Če se gospodarstvo zaradi nacionalne politike krči, bo to vplivalo na našo sposobnost financiranja šol in gradnje cest. To plačuje vsak od nas. Za radi uvedbe neselektivnih carin s politiko, ki se nenehno spreminja, je cena, ki jo plačujejo prebivalci Michigana višja kot drugje v državi,« je dejala demokratska guvernerka Michigana Gretchen Whitmer. Ta se je sicer v zadnjih mesecih pri Trumpu mudila kar dvakrat in ga opozarjala na negativne posledice carin za gospodarstvo njene zvezne države.
