Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da je za svojega posebnega odposlanca za Rusijo in Ukrajino imenoval Keitha Kellogga, upokojenega generalpodpolkovnika, ki je aprila predstavil poročilo s predlogi za končanje spopadov v Ukrajini in začetek pogajanj. 80-letni Kellogg je že sodeloval s Trumpom, v prvem mandatu je bil najprej del njegove ekipe za nacionalno varnost, nato pa svetovalec za nacionalno varnost podpredsednika Mika Penca.
»Zelo sem zadovoljen, da lahko imenujem generala Keitha Kellogga za pomočnika predsednika in posebnega odposlanca za Ukrajino in Rusijo. Z menoj je od samega začetka! Skupaj bova z močjo zagotovila mir ter naredila Ameriko in svet spet varna!« je zapisal Trump na družbenem omrežju truth social.
Položaj je nov. Predsedniki posebne odposlance imenujejo za specifična področja, ki po njihovem zahtevajo posebno pozornost oziroma rešitve, morda zunaj utečenih poti komunikacije in dela. Biden jih je po podatkih portala Ballotpedia imenoval skupno 46, ni pa ga imel za vojno v Ukrajini.
Kellogg je vojni veteran in je služil že v vietnamski vojni, upokojil pa se je leta 2003 in nato sodeloval v Iraku v prehodni ameriški civilni upravi. Po letu 2004 je šel v zasebni sektor.
Rusijo iz nasprotnice spremenili v sovražnico
Kellogg ima izdelana stališča o vojni v Ukrajini in je zelo kritičen do politike Joeja Bidna. Podrobno jih je opisal aprila, ko je skupaj s svojim sodelavcem v prvi Trumpovi vladi Fredom Fleitzem pri mislišču za promocijo Trumpovih politik AFPI (Politični inštitut Najprej Amerika) objavil raziskovalno poročilo o ameriški vlogi v ukrajinski vojni. Najprej sta zapisala, da bi ZDA vojno lahko preprečile, če bi imele na čelu odločnega in močnega predsednika, ki bi se zoperstavil ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Bidnovo vlado tudi kritizirata, da je ignorirala Putinove strahove o ukrajinskem približevanju Zahodu in Natu ter da je s svojo »idealistično zunanjo politiko« iz Rusije »po nepotrebnem naredila sovražnika ter jo potisnila v roke Kitajski, kar je vodilo v nastanek nove osi Rusija-Kitajska-Iran-Severna Koreja«. Trumpova transakcijska politika je, nasprotno, v ospredje postavljala nacionalno varnost ter »vzpostavila delovni odnos z ameriškim nasprotnikom«, sta zapisala.
Po drugi strani pa bi morali Ukrajini jeseni 2021 poslati izdatno pomoč v orožju, da bi odvrnili rusko agresijo, sta zapisala. In ko se je vojna začela, je Bidnova vlada Ukrajini prepočasi dobavila pomoč v ustreznem orožju, menita. »Zaradi Putinove odločitve, da iz Rusije naredi agresorsko državo, je bil ameriški interes zagotoviti, da Rusija to vojno izgubi. Poražena in oslabljena bi bila najboljši izid za ameriško in globalno varnost.« ZDA pa bi to omogočilo preusmeritev vojaških zmogljivosti proti Kitajski.
Brez odrekanja ozemlju na papirju
Ko se je konflikt spremenil v vojno izčrpavanja, pa je bilo v ameriškem in svetovnem interesu doseči prekinitev ognja, ocenjujeta. Bidnovi vladi očitata, da več tovrstnim pobudam ni dala podpore. In kaj predlagata sama? Njun pristop se je kasneje velikokrat omenjal kot Trumpova pot iskanja konca vojne. Ukrajini bi ZDA zagotovile izdatno vojaško pomoč za zaustavitev Rusije, a pod pogojem, da pristane na začetek pogajanj. Rusijo bi k njim privabili z obljubo o odložitvi članstva Ukrajine v Natu za daljši čas in z umikom nekaterih sankcij. Sporazum med stranema pa bi moral vključevati varnostna zagotovila Ukrajini. Od Ukrajine ne bi zahtevali, da se odreče povrnitvi vseh ozemelj, bi se pa morala strinjati, da bo to dosegla izključno po diplomatski poti, zavedajoč se, da morebitni diplomatski preboj ni mogoč, vsaj dokler Putin ne odide s položaja, sta zapisala Kellog in Fleitz. Po sklenitvi dogovora bi umaknili vse sankcije proti Rusiji in normalizirali odnose. Zapisala sta, da se zavedata, da bi mnogi težko sprejeli sporazum, ki Ukrajini ne vrača vseh ozemelj, a dodala, da je dober prvi korak to, kar je Trump rekel že leta 2023: »Hočem, da vsi prenehajo umirati.«
Prispevek je nastal več kot pol leta pred Trumpovo zmago in sta ga avtorja predstavila bolj kot nasvete Bidnovi administraciji, kako naj spremeni politiko. Koliko tega pristopa bo sprejel Trump, je nejasno, vsekakor pa ima Kelloggovo razmišljanje zdaj, ko je postal Trumpov posebni odposlanec za Ukrajino in Rusijo, precej teže.
