Na koncu ni bilo nobenega čakanja dolgo v naslednji dan ali celo konec tedna. Nobene zares napete tekme. Nobenega prerekanja o poteku volitev in zmagovalcu. Donald Trump in njegova republikanska stranka sta v torek dosegla gladko in veliko volilno zmago ter negirala ankete, ki so napovedovale tesen boj z demokrati in njihovo predsedniško kandidatko Kamalo Harris. Trump je po letu 2016 drugič postal novoizvoljeni predsednik ZDA. Na nacionalni ravni je dobil pet milijonov glasov več od Harrisove ob sicer še ne dokončnih izidih. Ob tem je republikanska stranka osvojila večino v senatu, ki je bila doslej v rokah demokratov. Tekma za predstavniški dom včeraj še ni bila odločena, so pa republikanci, ki so imeli doslej v njem večino, demokratom do večera prevzeli več sedežev kot obratno. Kazalo je, da jim bo uspelo tudi tam. Večina Amerike je bila sinoči obarvana rdeče. V barvo republikanske stranke, nove republikanske stranke, v kateri so politiki bolj sredinske linije od včeraj dokončno odrinjeni na stran.
Čas je, da se poenotimo
Trump je rezultate čakal na Floridi, na svojem posestvu Mar-a-Lago. Že prvi znaki so bili dobri. Z višjo razliko od pričakovane je najprej zmagal na Floridi, nekoč nepredvidljivi, zdaj pa udobno republikanski zvezni državi, potem osvojil prvo od sedmih ključnih zveznih držav, Severno Karolino, zatem drugo Georgio ... in se ni več ustavil. Vzdušje se je skozi večer in noč stopnjevalo, obrazi so bili nasmejani, okoli pol tretje ure zjutraj po lokalnem času pa je Trump z družino, tudi soprogo Melanio Trump, stopil na oder.
Spomnil se je neuspelega poskusa atentata nanj julija v Pensilvaniji. »Mnogo ljudi mi je reklo, da me je Bog ohranil pri življenju z razlogom. In ta je, da rešim našo državo in Ameriki povrnem veličino. In zdaj bomo to nalogo izpolnili skupaj ... To bo resnično zlata doba Amerike,« je dejal Trump, ki mu je med čakanjem na izide družbo delal tudi najbogatejši Zemljan Elon Musk. »Delitve zadnjih štirih let moramo pustiti za nami ... čas je, da se poenotimo,« je dodal v krajšem govoru.
Na začetku je bilo podobno tudi v Washingtonu, na Univerzi Howard, kjer je rezultate pričakoval tabor Harrisove. Sprva so govorili o spodbudnih znakih. Toda razpoloženje se je počasi spreminjalo, vedrina usihala. Bolj ko je Trump pridobival, manj je bilo smeha. V nekem trenutku je skupina navzočih začela moliti. In potem so začeli zapuščati prizorišče. Vse skupaj je na moč spominjalo na dogajanje pred osmimi leti v newyorškem kongresnem centru, ko se je demokratsko upanje na prvo predsednico države prelilo v šokanten poraz Hillary Clinton. Še politični krvnik je bil isti.
Kamala Harris se je nato odločila, da v nasprotju z napovedmi sploh ne bo nagovorila prisotnih, in je zapustila prizorišče. Včeraj popoldan so nato sporočili, da je čestitala Donaldu Trumpu in priznala poraz, za zvečer pa le napovedala govor. Novoizvoljenemu predsedniku je čestital tudi aktualni in njegov nesojeni tekmec na volitvah Joe Biden. Iz njegovega kabineta so sporočili, da je Trumpa povabil v Belo hišo.
Padci podpore Harrisovi
Do sinoči je republikanski kandidat osvojil 291 elektorskih glasov in tako dosegel in zanesljivo presegel magično mejo 270 glasov, potrebnih za zmago. Harrisova jih je imela 223, v nekaj državah še niso razglasili zmagovalca. Trump je zmagal v vseh petih odločilnih, nihajočih zveznih državah, kjer so že razglasili rezultate. In ker drugje ni bilo nobenega presenečenja, je še za največje obveljala njegova gladka zmaga.
Prve ankete so kazale, da je presegel pričakovanja v predmestjih in izrazito v svoj prid obrnil podporo latinskoameriških moških. Glede na leto 2020 je povečal naskok pred demokratskim kandidatom pri glasovih moških nasploh ter zmanjšal zaostanek v deležu glasov žensk. Harrisova pa je pri deležu glasov temnopoltih, na katere je zelo računala, ostala približno na enakem kot Biden pred štirimi leti, glede na rezultate vzporednih volitev televizije CNN. Znatno manj je dobila podpore med mladimi do 29 let starosti, trinajst odstotnih točk manj od Bidna leta 2020, nekaj manj tudi v kategoriji do 44 let. Trump si je dvignil podporo na ruralnih območjih za petnajst odstotnih točk, v predmestjih za šest, medtem ko je Harrisova glede na Bidna dobila odstotek podpore manj v urbanih središčih. V vsem tem in še čem se skriva volilna matematika, ki je demokratom prekrižala načrte.
Kongres republikancem na dosegu roke
In to samo za Belo hišo, saj je bil volilni dan zanje nasploh slab. Če so volilne napovedi zgrešile zanesljivo Trumpovo zmago, pa so zadele preobrat v senatu. Tam so imeli doslej večino enega glasu demokrati, zdaj bodo imeli najmanj dva senatorja več republikanci, lahko pa da še kakšnega. Pravzaprav so bile tudi tu ankete nekoliko preveč dobrodušne do demokratov. Povsem mogoče je, da republikanci dobijo še kakšnega senatorja, saj je bilo pet tekem včeraj še neodločenih. Nadzor v tem domu kongresa bo za Trumpa pomemben, saj senat potrjuje kandidate za ministre, vodje pomembnih državnih agencij, veleposlanike, sodnike, tudi vrhovne. V stočlanskem senatu so na šestletni mandat volili tretjino oziroma 34 senatorjev.
Zadnje upanje demokratov, da obdržijo vsaj nekakšen vpliv na oblast, je včeraj tako ostal predstavniški dom kongresa, kjer so za nov dveletni mandat volili vseh 435 članov. Z demokratsko večino v tem domu kongresa Trump ne bi mogel le s svojo stranko sprejemati in spreminjati zakonodaje, ampak bi bilo potrebno sklepanje kompromisov oziroma, še verjetneje, bi nastale pogoste blokade zakonskih predlogov. Vendar je tudi tu republikancem, ki so imeli tesno večino že doslej, kazalo dobro. Demokrati bi za osvojitev večine morali prevzeti štiri sedeže republikancev, do sinoči pa so jim republikanci v seštevku prevzeli tri. In »vmesni čas« je bil zanje nekako v duhu celotnega dne: republikanci so imeli že zagotovljenih 207 sedežev, enajst manj od večine, demokrati 188, preostalih 40 tekem pa je bilo še neodločenih.
Še nekaj formalnosti do prisege
Trumpa pa tudi Bidna zdaj čaka izpeljava primopredaje oblasti. Gre za precej obsežen proces, ki v ZDA običajno terja dobro pripravo. Na Trumpa so že letele kritike, da ga ne jemlje resno – priprave se običajno začno pred volitvami, ko zmagovalec še ni znan.
Sicer bodo posamezne zvezne države zdaj najprej potrjevale volilne rezultate, zmagovalna stranka pa bo v vsaki sestavila seznam elektorjev, kar se mora zgoditi do 11. decembra. 17. decembra se bodo vsi elektorji zbrali in formalno izglasovali predsednika. V mnogih državah so elektorji po zakonu dolžni glasovati v skladu z volitvami. Tu in tam se je sicer že zgodilo, da je kdo glasoval drugače, a tudi to letos ne bi moglo vplivati na izid in povzročiti politične krize.
6. januarja se bo sestal novoizvoljeni kongres na skupnem zasedanju obeh domov, ki ga bo vodila podpredsednica države, poražena Kamala Harris. Tam bodo potrdili volilne rezultate. Tam so mogoči ugovori in to je dogodek, kjer so Trumpovi privrženci z vdorom v kongres leta 2021 poskušali preprečiti potrditev zmage Joeja Bidna. Tokrat nihče ne pričakuje, da bi lahko kaj podobnega zakuhali pristaši demokratke.
20. januarja prihodnje leto bo Trump pred kongresom prisegel še drugič. Bil je že 45. predsednik ZDA. Tokrat bo postal še 47.
