Evropska komisija je predstavila novo strategijo pripravljenosti EU na krize. V naslednjih treh letih naj bi se članice in Unija kot celota bolje pripravile na morebitne posledice najrazličnejših kriz, od podnebnih, zdravstvenih, varnostnih do posledic kibernetskih napadov. Več kot 60 ukrepov, s katerimi bi izboljšali pripravljenost in odpornost, temelji na posebnem poročilu nekdanjega finskega predsednika Saulija Niinista, ki je po nalogu predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen preučeval, kako bi EU lahko izboljšala odzivnost v kriznih situacijah.
Strategija evropske komisije s časovnikom ukrepov v grobih obrisih predvideva, da bodo članice morale izboljšati način delovanja, okrepiti ozaveščenost prebivalstva, vprašanja odpornosti in pripravljenosti vnesti tudi v šolske kurikule ter z zasebnim sektorjem iskati sinergije pri doseganju ciljev.
Cilj ni sejanje panike
»Doma imam omako putanesca, ki je zelo hranilna zaradi olivnega olja. Vedno imam tudi šest litrov vode. Nimam pa dovolj živil za tri dni,« je ob predstavitvi strategije priznala Hadja Lahbib, evropska komisarka za krizno upravljanje. Eden izmed ukrepov, ki jih želijo pri ozaveščanju javnosti državljanom vcepiti v glavo, je, naj imajo vedno doma zalogo vode, hrane in zdravil za 72 ur. »Ne želimo sejati panike, temveč le, da se (v primeru krize, op. p.) razumno odzovemo in vemo, kaj je treba storiti,« je dejala Lahbibova ter pojasnila, da morajo državljani vedeti, kaj so dolžni postoriti sami in kaj lahko pričakujejo od države.
Krepitev ozaveščenosti prebivalstva je eden od ciljev strategije, saj v komisiji ugotavljajo, da se skoraj polovica Evropejcev (49 odstotkov) ne čuti dobro obveščena o tveganjih nesreč, ki bi jih lahko prizadele, 65 odstotkov pa jih potrebuje več informacij, da bi se lahko pripravili na nesreče ali izredne razmere. Kot še kažejo podatki zadnjega Eurobarometra, si tudi evropski državljani želijo, da jih EU zaščiti in odločno ukrepa v primeru kriz. O odpornosti in pripravljenosti nanje bodo poučevali v šolah, kjer želijo mlade seznaniti tudi z grožnjo dezinformacij in manipulacij, ki prežijo preko novih tehnologij.
Bolje preventiva kot kurativa
Več kot šestdeset ukrepov, ki so jih nanizali v komisiji in bi jih na evropski in državni ravni morali sprejeti do leta 2027, ne pomeni priprav na vojno, temveč na soočanje s krizami, ki lahko segajo od čezmejnih podnebnih do zdravstvenih in varnostnih. Kolikšen delež evropskega proračuna bo namenjen za večjo pripravljenost in odpornost EU, v strategiji ne piše. Niinisto je v svojem poročilu ocenjeval, da bi morali za odpornost EU nameniti okoli 20 odstotkov proračuna. V strategiji evropske komisije so sledili tudi enemu izmed Niinistojevih temeljnih ciljev – tesnejšemu sodelovanju civilnega in vojaškega sektorja. Posebna javno-zasebna delovna skupina bo pripravila protokole za krizne čase, da bi državljanom zagotovili oskrbo z osnovnim blagom in storitvami. »Želimo zmanjšati škodo in trpljenje, do katerih bi lahko prišlo. Dražje se je odzivati na krize kot pa se nanje pripraviti,« je poudarila podpredsednica evropske komisije Roxana Mînzatu, pristojna za socialne pravice in spretnosti, kakovostna delovna mesta in pripravljenost.
Evropska komisija namerava na evropski ravni ustanoviti center za krizno odzivanje, s katerim bi izboljšali povezovanje med obstoječimi kriznimi organi. Center naj bi bil neke vrste nadgradnja obstoječega mehanizma za civilno zaščito EU. Pravočasno obveščanje o krizah bo še ena ključna naloga komisije za civilno prebivalstvo – Bruselj bo namreč podpiral vzpostavitev učinkovitih javnih sistemov obveščanja. Okrepili bodo tudi kopičenje zalog zdravil, energentov, vode, hrane in surovin v različnih delih Evrope, tako da bodo na razpolago v primeru kriz. Okrepili bodo tudi sodelovanje med civilnimi in vojaškimi organi, da bi se bolje pripravili na kompleksne grožnje hibridnega vojskovanja, kibernetske grožnje ali morebitno oboroženo agresijo. Na teh področjih nameravajo tesno sodelovati tudi z Natom ter izvajati skupne vojaške vaje.
