Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za denarno politiko, bo tako po novem pri 2,25 odstotka. Obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa bosta pri 2,40 oziroma 2,65 odstotka. Nove obrestne mere bodo začele veljati 23. aprila.
Svet ECB je po svoji marčni seji z navedbo, da "denarna politika postaja pomenljivo manj omejevalna", nakazal, da bi lahko kljub opozorilom pred naraščajočo negotovostjo prišlo do začasne prekinitve niza rezov v obrestne mere. Z nekaterimi izjavami je to nakazala tudi predsednica ECB Christine Lagarde.
A po marčni seji je svet še dodatno pretresel Trumpov carinski vrtiljak, ki je v globalno gospodarstvo vnesel izjemno veliko negotovosti.
Na trgih se je zaradi tega oblikovalo pričakovanje, da bo svet ECB znova posegel v obrestne mere in te napovedi so se danes uresničile. V sporočilu po tokratni seji osrednjega organa evrske denarne politike tudi ni več navedb, ki bi kazale na premor.
So pa v pojasnilih sveta opozorila glede učinka ostre protekcionistične politike ZDA na gospodarstvo. "Gospodarstvo območja z evrom je razvilo določeno odpornost proti svetovnim šokom, vendar so se obeti za rast poslabšali zaradi naraščanja trgovinskih napetosti," so navedli v svetu.
Zaradi povečane negotovosti se bo tako po pričakovanjih sveta "verjetno zmanjšalo zaupanje gospodinjstev in podjetij, medtem ko bo negativen in volatilen odziv trgov na trgovinske napetosti verjetno povzročil zaostrovanje pogojev financiranja". Ti dejavniki bi lahko tako še dodatno obremenjevali gospodarske obete za območje skupne valute.
Še posebej "v sedanjih razmerah izjemne negotovosti" se bo tako svet ECB o denarni politiki odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej.
