»Opravljene analize so pokazale sledove eksploziva na več tujih predmetih, odkritih v bližini krajev eksplozij,« je v izjavi povedal državni tožilec Mats Ljungqvist, ki vodi preiskavo. Pri tem je še poudaril, da potekajo nadaljnje analize, da bi lahko prišli do bolj dokončnih zaključkov in posledično odgovorne tudi kaznovali.

Na plinovodih Severni tok 1 in 2 so septembra potrdili štiri puščanja plina. Do dveh uhajanj je prišlo v švedskih, do dveh pa v danskih vodah. Švedske in danske oblasti so ugotovile, da sta puščanja povzročili najmanj dve podvodni eksploziji, enakovredni detonaciji več sto kilogramov eksploziva.

Več držav je bilo že pred ugotovitvami preiskave prepričanih, da je šlo pri poškodovanju plinovodov za namerno dejanje, pri čemer so nekateri prst uperili proti Moskvi. Tudi Rusija vztraja, da je na plinovodih šlo za sabotažo in eksplozije označila za dejanje mednarodnega terorizma. Po mnenju Moskve je sicer cilj sabotaže dokončno prekiniti odnose med EU in Rusijo ter oslabiti Evropo.

Na izjave švedskega tožilstva se je že odzval tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, ki je dejal, da ugotovitve potrjujejo stališče, ki ga je po eksplozijah zavzela Rusija. Opozoril je, da je zdaj treba ugotoviti, kdo stoji za sabotažo, poroča ruska tiskovna agencija Interfax.

Pogovore glede popravila plinovodov je Peskov označil za prezgodnje, saj bi bilo najprej treba izračunati višino in obseg škode. Ta izračun pa bi morali opraviti strokovnjaki iz podjetja, ki upravlja plinovode, ki so po njegovih besedah zdaj tudi dobili dostop do kraja nesreče, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Plinovoda Severni tok 1 in 2 povezujeta Rusijo in Nemčijo pod Baltskim morjem. Rusija je dobavo plina po Severnem toku 1 v minulih mesecih najprej zmanjšala, nato pa konec avgusta popolnoma ustavila. Dobava po Severnem toku 2 nikoli ni stekla, saj je Nemčija tik pred rusko invazijo na Ukrajino februarja letos projekt ustavila.