V Turčiji so se, potem ko so priprli carigrajskega župana Ekrema Imamoglua, ki je glavni politični tekmec predsednika Recepa Erdogana, nadaljevali protesti. Slednji je demonstracije označil za zlo in opozicijske politične stranke obtožil, da so sprožile nasilno gibanje.
Vlada se je na proteste odzvala z močnim zatiranjem, vključno z aretacijami. Turške oblasti so doslej priprle 1500 ljudi, tudi novinarjev, ki so poročali o protestih.
Kljub grožnjam z zaporom se na tisoče ljudi še naprej udeležuje shodov. Zahtevajo izpustitev Imamogluja in pozivajo k predčasnim volitvam. Vodja opozicije Ozgur Ozel je podpornike pozval, naj se v soboto zberejo na množičnem shodu v Carigradu. Medtem turške oblasti ponavljajo, da so protesti prepovedani.
Zaskrbljenost nad dogajanjem v Turčiji, zlasti nad množičnimi pridržanji, so izrazili Združeni narodi, o tem sta v Washingtonu govorila tudi ameriški državni sekretar Marco Rubio in turški zunanji minister Hakan Fidan. Kljub mednarodnemu pritisku pa Erdoganova administracija ni nakazala, da bi omilila zadeve.
Napad na demokracijo
Spomnimo, policisti so 19. marca pridržali župana Imamogluja, ki mu tožilci očitajo članstvo v kriminalni združbi, podporo teroristični skupini in korupcijo. V nedeljo so enemu glavnih Erdoganovih političnih tekmecev odredili pripor in ga suspendirali kot župana. Opozicija je pripor razumela kot zatiranje nestrinjanja pred prihajajočimi volitvami. Vse odtlej so se po državi razširili protesti. Študenti, podporniki opozicije in aktivisti demonstrirajo proti temu, kar imenujejo napad na demokracijo.
